Cherry
Režija: Anthony Russo, Joe Russo Igralska zasedba: Tom Holland, Ciara Bravo, Jack Reynor Datum izida: 12. marec 2021 (ZDA) Ocena: 6,5/10
Cherry (Tom Holland) hodi po trnovi poti od faliranega študenta do vojaškega zdravnika v Iraku, njegova edina opora pa je ljubezen Emily (Ciara Bravo). Toda po vrnitvi iz vojne se za mladeniča, ki zaradi hudega posttravmatskega stresa pade v neizbežen vrtinec drog in kriminala, prave težave šele začnejo.
Zgodba deluje kot trije različni filmi v enem: najstniška leta, izkušnja vojne in življenje odvisnika. Skupaj jo večino časa dobro drži vseobsegajoč ton tragične absurdnosti, toda scenarij žal prehitro ponudi vse, kar ima za povedati. »Sometimes I feel like I’ve already seen everything that’s gonna happen. And it’s a nightmare,« pravi lik Toma Hollanda kot vsevedni pripovedovalec, nakar se poda v vojno, ko ponovno zaslišimo njegov glas: »Suddenly there was nothing interesting about it anymore.« Žal so podobni tudi občutki ob gledanju filma, ki na trenutke preveč spominja na klasike in mnogo boljše filme, kot so Dobri fantje (Goodfellas, 1990), Polna bojna oprema (Full Metal Jacket, 1987) in Rekvijem za sanje (Requiem for a Dream, 2000).
Mladi Holland se s svojo deško podobo znajde daleč od prepričljive upodobitve narkomana, kaj šele bančnega roparja, toda razlog, zakaj film ne deluje, ni v »pajek-možu«, ki se v zadnjih letih poskuša na vsak način oddaljiti od Marvelove franšize – videli smo ga že v mračnem trilerju The Devil All the Time (2020), ki tako kot Cherry neupravičeno preseže minutažo dveh ur – pač pa v nekoherentnem scenariju (Angela Russo-Otstot in Jessica Goldberg po istoimenskem polbiografskem romanu Nica Walkerja iz leta 2018) in režiserkih prijemih bratov Russo, ki sta nase opozorila kot režiserski duo superherojskih akcijskih filmov Stotnik Amerika: Državljanska vojna (Captain America: Civil War, 2016), Maščevalci: Brezmejna vojna (Avengers: Infinity War, 2018) in Maščevalci: Zaključek (Avengers: Endgame, 2019).
Antony in Joe Russo sta za glavnega igralca izbrala Hollanda, s katerim sta se v preteklih letih dodobra spoznala in za katerega sta menila, da bo kos težki nalogi. Končni rezultat pa kaže na to, da sta morda res videla »nekaj, česar drugi niso«, kot sta povedala v enem izmed promocijskih intervjujev. In čeprav Hollandu ne gre zameriti želje po prehodu k zahtevnejšim filmskim vlogam, je po večinoma negativnih kritikah zdaj že gotovo, da bo za to potreboval kakšen drug projekt. Takšen, ki ne bo nadomeščal dobre zgodbe z vsiljivim humorjem in stilsko vpadljivim načinom snemanja, kot je uporaba dronov, virtuoznih »tracking« posnetkov in teksta v krvavo rdeči barvi, ki se vsake toliko pojavi, napisan čez cel zaslon. Vse to so le mašila za scenarij, ki ne izpolni pričakovanj.
Ustvarjalca sta večkrat poudarila, da Cherry govori o epidemiji opioidov, a zaradi nepovezane strukture film nekje na poti izgubi vso svojo sporočilnost. Preden Cherry pride do prepovedanih substanc, film govori še o tem, kaj pomeni biti moški v moderni družbi, in se močno nasloni na ameriški imperializem. Obupano se trudi biti resen, obenem pa v zgodbo vključuje neposrečene poskuse humorja, in to na mestih, ki za to nikakor niso primerna, kot je prizor, v katerem glavni lik med bančnim ropom nezakrit sproščeno kramlja z osebjem, ki mu skuša dostaviti zelence. Cherry je film, pri katerem celota ni enaka vsoti njegovih delov. Kompetentno posnet celovečerec izpod izkušenih parov rok bratov Russo, ki mu zmanjka pri vsebini, globlji sporočilnosti in čustveno nabitih trenutkih.
Lektorirala: Nataša Martina Pintarič
