13. 5. 2020 / Film/TV / Recenzija

Better Call Saul (5. sezona)

Ustvarjalca: Vince Gilligan, Peter Gould
Igralska zasedba: Bob Odenkirk, Rhea Seehorn, Jonathan Banks, Michael Mando, Tony Dalton
Datum izida: 23. februar 2020 (ZDA)
Ocena: 9/10

Better Call Saul, spin-off zdaj že kultne serije Kriva pota (Breaking Bad), je bil prvotno zamišljen v obliki pol-urnih epizod, v katerih bi iznajdljivi odvetnik Saul Goodman (Bob Odenkirk) svetoval svojim strankam, ki bi jih igrali gostujoči zvezdniki. Vince Gilligan in Peter Gould se pri pisanju v takšnem formatu nista znašla, zato sta se vrnila k preverjeni formuli, s katero sta ustvarila Kriva Pota. Oboževalci omenjene serije so bili ob naznanitvi Better Call Saul leta 2013 skeptični, saj je bil Saul Goodman kljub svoji priljubljenosti v prvi vrsti komičen lik brez pretirane globine. Zaradi dvomov, da bi se lahko celotna serija uspešno vrtela le okrog njega, sta ga Gilligan in Gould razbremenila s tem, da sta dala pomembno vlogo njegovemu sodelavcu, »fixerju« Miku Ehrmantrautu (Jonathan Banks). Sčasoma sta se njuni zgodbi začeli preveč oddaljevati ena od druge, a je to popravila peta, predzadnja sezona, kjer sta se odvetniška praksa prvega in kriminalni podvigi drugega zopet usodno zbližali.

Jimmy McGill v začetku sezone po ponovno pridobljeni licenci tudi na papirju postane Saul Goodman in začne greniti življenje svojemu nekdanjemu delodajalcu Howardu Hamlinu (Patrick Fabian). Saulova partnerka in odvetniška kolegica Kim Wexler (Rhea Seehorn) je zgrožena nad njegovo impulzivnostjo in brezbrižnostjo, še bolj pa jo skrbi dejstvo, da je tudi sama pripravljena biti del njegovih spretnih ukan. Mike Ehrmantraut se spopada s krivdo zaradi umora, ki ga je moral opraviti po naročilu Gusa Fringa (Giancarlo Esposito). Slednjemu hude preglavice povzroča Lalo Salamanca (Tony Dalton), ki je v Albuquerque prišel prevzet posle po kapi svojega strica Hectorja. Nacho Varga (Michael Mando) si prizadeva zapustiti kriminalno podzemlje, a se nemočen znajde sredi neusmiljene partije med Lalom in Gusom.

Čeprav je tudi peta sezona začinjena s humorjem, zelo hitro postane jasno, da so vložki v igri vedno večji, glavna grožnja pa se utelesi v obliki Lala Salamance. Tony Dalton se po vpeljavi proti koncu četrte sezone izkaže kot dobrodošla pridobitev serije; njegova levitev iz šarmantnega in duhovitega mehiškega kriminalca v hladnokrvnega psihopata mrtvega pogleda je nepričakovana in vznemirljiva, njegovo soočenje s Kim in Saulom v predzadnji epizodi pa predstavlja pomembno prelomnico v življenju vseh vpletenih in pomeni vrhunec dotedanjega dogajanja. Končni obračun v deseti epizodi Lalove zmožnosti še potencira, a ob tem izpade preveč nerealističen, četudi je bil kot nastavek za sklepno sezono nedvomno nujen.

Rhea Seehorn se je dokončno uveljavila kot nepogrešljiva članica igralske zasedbe, njena Kim pa je doživela najbolj temeljit karakterni preobrat; če smo doslej le občasno dobili vpogled v njeno temnejšo plat, nam za naslednjo sezono obljubljajo inkarnacijo omenjene junakinje, do katere ima zadržke celo Saul. Njen razvoj je bil postopen in naraven, njena usoda pa bo v zadnji sezoni med najbolj pričakovanimi razpleti. Gilligana in Goulda očitno privlači tragičnost razdvojenosti likov, in medtem ko je Kim to preobrazbo doživela šele zdaj, se Saul s posledicami svoje preobrazbe že sooča. Bob Odenkirk svoj lik suvereno nadgrajuje z vsako epizodo – zmožen je pritlehnih podlosti in eksplozivnega besa, a najbolj zapomnljivi so prizori, v katerih se sooča z lastno umrljivostjo in dvomom glede (a)moralnosti svojih dejanj.

Zaradi trenutne pandemije je snemanje šeste sezone zaenkrat še negotovo. Obetamo si dodatnih trinajst epizod (tri več kot v prejšnjih sezonah), v katerih nas čakata tako razplet dogajanja v Albuquerqueju, kot tudi tistega v Nebraski, kjer je Saula (v prihodnosti znanega pod imenom Eugene) prepoznal čudaški taksist.

Po petih izrazito konsistentnih sezonah lahko mirno rečemo, da je serija Better Call Saul v kontekstu dodelanosti likov, dialogov in vizualne podobe vsaj enakovredna svojemu predhodniku; prav zato še toliko bolj preseneča dejstvo, da se njeni ustvarjalci do zdaj kljub številnim nominacijam za nagrade Televizijske akademije niti enkrat niso znašli med zmagovalci.