Artemis Fowl

Režija: Kenneth Branagh 
Igralska zasedba: Ferdia Shaw, Lara McDonnell, Nonso Anozie,
Josh Gad, Nikesh Patel, Colin Farrell, Judi Dench
Datum izida: 12. 6. 2020 (Disney Plus) 
Ocena: 5/10 

Daljnega leta 2001 je irski pisatelj Eoin Colfer navdušil oboževalce fantastike vsega sveta z romanom o najstniškem geniju, ki se je za svojo razbito družino pripravljen spustiti v nevarno igro z vilinskim podzemljem. Že istega leta so se pričele priprave na filmsko adaptacijo, a projekt je dobil zeleno luč šele sedemnajst let pozneje, ko ga je v svoje kremplje dobil Disney. Po skoraj dveh desetletjih čakanja je Artemisov prihod v kinematografe preprečila vsem poznana pandemija in vsega siti producenti so se odločili film predvajati izključno na spletni platformi Disney Plus (ki ga, mimogrede, v Sloveniji nimamo, a brez skrbi – z nekaj iznajdljivosti si ga lahko ogledate tudi v tej za Disney Plus prikrajšani deželi). Vse od napovednika naprej (ali še prej: Disney danes namreč ne uživa slovesa iz svojih zlatih časov) si nihče ni obetal presežka. Vprašanje je torej lahko samo eno – kako slab je Artemis Fowl v resnici?

Prvi kriterij ocenjevanja, ki je pri adaptacijah svetovnih uspešnic izjemno pomemben, je odnos filma do izvirnika. Odnos ustvarjalcev bi lahko povzeli nekako takole: s kupa osmih knjig so izbrali prvi dve, ju raztrgali in iz njunih ostržkov sestavili nekaj sicer gledljivega, a tako rekoč neprepoznavnega. Z drugimi besedami – kot da bi iz dveh mojstrskih slik sestavili otroško risbo. Še hitrejši način za uspešno zamero množice oboževalcev je ta, da junakom spremeniš videz – spol in barvo polti. A prepričana sem, da ne bi nikogar motilo, da je poveljnik Koren ženska (Judi Dench), Kljusač Indijec (Nikesh Patel) in Butler temnopolt (Nonso Anozie), če bi vsaj njihove osebnosti ostale nedotaknjene. Film pa ne premore niti kančka originalne motivacije osrednjih likov. Tako se (vsaj na videz) zlobni zločinski genij Artemis prelevi v dobrosrčnega pravičnika (Ferdia Shaw), njegov odtujen in uradno mrtev oče Artemis Fowl starejši  v ljubečega in prisotnega starša (Colin Farrell), neustrašna in iznajdljiva Marjeta Mali pa v naivno in neizkušeno dekle (Lara McDonnell).

Na zgodbeni ravni so si pisci privoščili še številne druge spremembe, a poglavitni razlog, da ta Artemis Fowl ni pravi Artemis Fowl, je ta, da so upodobljeni liki oropani vsakršne osebnosti in potisnjeni v črno-bel svet, v katerem so dobre osebe lahko samo dobre in slabe – saj razumete. A Artemis ni samo dober in ni samo slab – je genialni zločinec, ki z nečednimi posli poskuša obnoviti družinsko ime in rešiti, kar je od družine ostalo. Njegova dejanja so motivirana in genialnost tista odločilna značilnost, ki v filmu ne odigra nobene relevantne vloge. Pri upoštevanju izvirnika film skratka nikakor ni dosleden. Je Artemis Fowl kot od predloge neodvisno delo kljub temu uspešen?

Če se vanj spustite z zelo nizkimi pričakovanji, film sam po sebi niti ni tako zelo slab. Vsej predvidljivosti navkljub ponuja nekaj svetlih točk in ena izmed teh je vsekakor Josh Gad, igralec, ki stopi v čevlje Gnoja Kopača. Slednji poskrbi za t. i. comic relief (komični oddih) in je najbolj konsistenten ter všečen lik filma. V vlogi kentavra Kljusača se (v sicer bolj obrobni vlogi) izkaže Nikesh Patel, enako pa ne moremo trditi za osrednja lika, Artemisa in Marjeto. Ferdia Shaw nikakor ne navduši s  čustvenim razponom krompirjeve solate, za Laro McDonnell pa včasih dobimo občutek, da je vlogo dobila bolj ali manj samo zaradi svojih velikih (in zares lepih) oči. S tehničnega vidika nimam nobenih pripomb – posebni učinki so prepričljivi, kostumi premišljeni. Naj torej pričakujemo drugi del?

Najbrž ne. Film ne uživa podpore oboževalcev Colferjevih romanov, novih pa zaradi vprašljive izvedbe ne more pričakovati. Poleg tega je zgodba že v uvodnih minutah doživela toliko sprememb, da je nadaljnji razvoj tako likov kot pripovedi onemogočen. Disneyjev produkt se ne izkaže kot uspešen z vidika spoštljivosti do izvirnika in tudi ne kot samostojno delo. Ostane nam samo še upanje, da bo Artemis Fowl nekoč dobil adaptacijo, ki si jo zasluži – potencial ostaja ogromen in neizkoriščen.