8. Kurja polt: Polaščevalka (Possessor)
Režija: Brandon Cronenberg Igralska zasedba: Andrea Riseborough, Jennifer Jason Leigh, Christopher Abbott, Sean Bean Začetek predvajanja: 25. januar 2020 (Filmski festival Sundance) Ocena: 8
Osmo edicijo žanrskega festivala Kurja polt je otvoril psihološki znanstvenofantastični triler kanadskega režiserja Brandona Cronenberga. Mogoče vam priimek zveni znano – gre namreč za sina kultnega režiserja Davida Cronenberga, ki je posnel klasike, kot so Videodrom (Videodrome, 1983), Muha (The Fly, 1986), Smrtne obljube (Eastern Promises, 2007) idr. Takšnemu renomeju je težko konkurirati, a s svojim drugim celovečercem je Brandon »Davidov sin« Cronenberg dokazal, da je na dobri poti, da doseže podoben status, kakršnega si je že daleč nazaj prislužil njegov oče.
Premisa zveni že precej prežvečeno: zahrbtna organizacija s pomočjo visoke tehnologije vstopa v misli nič hudega slutečih civilistov, da bi namesto nje opravljali umazane posle. Ko svojo nalogo (umor pomembne osebe ali dveh) opravijo, jih parazit v njihovih mislih prisili, da končajo tudi lastno življenje in tako za seboj zabrišejo vsako sled. A Cronenberg (ki je sam napisal tudi scenarij) se ne posveča akcijskim prizorom, občudovanju visoke tehnologije, moralistični poziciji posameznika v kapitalistični družbi in podobnim bližnjicam, ki jih takšna zgodba ponuja, ampak stoji v realnem svetu samo z eno nogo – drugo moli v metarealne psihološke manifestacije protagonistke, ki opravlja zahtevno vlogo miselnega parazita.
Tasya Vos (Andrea Riseborough) vlogo polaščevalke opravlja zelo dobro, a konec misije, ki smo ji priča na začetku celovečerca, nam pove, da je do svojega početja razvila predsodke oz. da jo psihično zahtevno delo izčrpava bolj, kot je pripravljena priznati. S pomočjo spomina iz otroštva nam je razkrito, da se počuti krivo ter razpeto med svojim bizarnim delom in družinskim življenjem. V nekoliko raztreščenem psihičnem stanju se vseeno poda na še eno misijo, za katero kmalu postane jasno, da bo mogoče njena zadnja.
Zanimivost filma je ta, da ne moremo srčno navijati za noben filmski lik. Nihče ni povsem pokvarjen in nihče ni moralno neoporečen. Vsi se nahajajo v sivi coni, tudi Tasyina najnovejša žrtev Colin Tate (Christopher Abbott) in osebi, ki ju mora umoriti – zaročenka Ava Parse (Tuppence Middleton) in njen oče John Parse (Sean Bean). Film tako naredi subverzijo hollywoodskih moralno črno-belih znanstvenofantastičnih trilerjev, saj nam konec takšni poziciji navkljub ponudi katarzo.
Film je mogoče gledati kot kritiko kapitalistične pasti, kot subtilno prevpraševanje krivde posameznika ali kot izjemno vizualno poslastico. Nekateri prizori vam bodo še dolgo ostali v spominu zaradi svojega kultnega potenciala, če pa vas vse to ne prepriča, si lahko film ogledate tudi zato, da izveste, ali Sean Bean morda tokrat le preživi.
Lektorirala: Nataša Martina Pintarič
