33. LIFFe: Praznik dela (Praznik rada)
Režija: Pjer Žalica Igralska zasedba: Muhamed Hadžović, Emir Hadžihafizbegović, Admir Glamočak, Boris Isaković, Aleksandar Šeksan, Mirvad Kurić, Jasna Žalica, Tatjana Šojić, Dženita Imamović Omerović, Labina Mitevska, Vedran Đekić, Branka Katić, Ermin Bravo, Branimir Popović, Adnan Goro Datum izida: 19. avgust 2022 (Bosna in Hercegovina) Ocena: 8
S svojim novim, četrtim celovečernim filmom bošnjaški režiser Pjer Žalica z že poznano igralsko zasedbo in vojno tematiko sklepa trilogijo vojnih travm, ki jo sestavljata še Gori ogenj (Gori vatra, 2003) in Zberi se, babica (Koncentriši se, baba, 2020).
Film, ki ga režiser opiše kot »tragedijo, ki se trudi postati komedija,« nadaljuje svojo tradicijo situacijske in karakterne komike, pomešane z vračanjem v bolečo polpreteklo zgodovino vojne na Balkanu. Simpatični liki, kot so opravljivi Muma (Jasna Žalica) in Sida (Tatjana Šojić),gobčni Numo (Admir Glamočak), Mujke (Aleksandar Šeksan) in ostali sosedje, nam hitro prirasejo k srcu ter položijo temelje za sočutje, ki nastopi, ko se vedra zasnova začne prevešati v odpiranje starih ran.
V eni od sarajevskih četrti se skupinica sosedov pripravlja na praznik dela. Zbrani okoli mize v središču naselja so priča aretaciji soseda Fuda. Nihče ne ve, kaj se dogaja, dokler ne pride na dan, da je Fudo vojni zločinec. Njegov sin Armin (Muhamed Hadžović), ki si želi presenetiti očeta z obiskom iz Nemčije in nosečo ženo (Labina Mitevska), se znajde na poti odkrivanja resnice, medtem ko soseščina nadaljuje priprave na prvomajsko slavje. A v prebujanju boleče preteklosti se začnejo krhati tudi na videz prisrčni sosedski odnosi.
Žalica je navdih za film dobil, ko je gledal CNN-ovo reportažo o prazniku dela v ZDA, kjer ljudje praznik izkoristijo za proteste, medtem ko se v Bosni peče jagnje – ostanek socialističnega režima, kjer je vrtenje jagnjeta za prvi maj spodbujalo lažno prepričanje o tem, da naj bi bile delavske pravice zadovoljene in naj bi si delavci namesto protestiranja lahko privoščili razkošno praznovanje.[1]
Tudi sosedje v Prazniku dela si z veselimi pripravami na prvi maj zatiskajo oči pred težavami, ki jih pestijo v vsakdanjem življenju, vključno z aretacijo prijatelja Fuda. Pjer Žalica v svojih filmih pogosto tematizira človekovo stremljenje k prihodnosti, medtem ko zunanje dogajanje to zavira. Na primeru Bosne, ki je v vojni na Balkanu doživela najhujšo usodo izmed vseh udeleženk, je dogajanje bazirano v travmatični izkušnji vojne in njenih posledic. Čeprav mu nekateri očitajo anahronizem, so posledice vojne nekaj, kar režiser še vedno občuti zakoreninjeno v kolektivni izkušnji svojega naroda.
Uspeh filmov Pjera Žalice dokazuje, da se občinstvo (še) ni naveličalo predelovanja polpretekle zgodovine. Res pa je, da je režiserjevo ime postalo praktično sinonimno s pojmom tragikomedije o vojni na Balkanu– ko se lotevamo ogleda njegovega filma, točno vemo, kaj pričakovati: vojno tematiko, pospremljeno z dobro mero humorja in bogatega simbolizma, splet nežne sentimentalnosti in burne reaktivnosti v odnosih med liki, vse to ob odlični glasbi, ki jo je za letošnji film priskrbel Dino Šukalo. V tem pogledu Praznik dela ne razočara; ima vse značilnosti dobrega Žaličevega filma, nam pa v spominu ostane kot kanček slabše od prejšnjih dveh delov trilogije. Čeprav jima tematsko in žanrsko zvesto sledi, film žal ne doseže odličnosti svojih predhodnikov – morda zaradi predvidljivosti, ki je spremljevalka specifičnosti režiserjevega sloga.
To pa ne pomeni, da film ni vreden ogleda – zgodba o sinu, ki se mora spoprijeti z zapuščino svojega očeta in priti do dna neprijetni resnici, medtem ko skušajo starejši sosedje dogajanje okoli njih utišati v praznovanju, ne spominja le na dogajanje v Bosni, temveč vzporednice z zgodbo lahko potegnemo tudi v splošnem; v filmu lahko ugledamo mlado generacijo, ki skuša razrešiti napake svojih prednikov, medtem ko svet okoli njih drvi naprej v norost.
[1] https://balkans.aljazeera.net/news/culture/2022/8/22/pjer-zalica-o-filmu-praznik-rada-to-sto-ne-protestujemo-je-samo-dokaz-koliko-smo-nesvjesni-krize
Uredila: Ana Jarc
Lektorirala: Saška Maček
