Zadnji Hamlet

Eksperimentiranje z jezikom in besedilom se v luči avtorskega projekta, torej preizpraševanja tematike patriarhata, lahko razume, kot širitev predloge, ki bo raznoliko nagovarjala gledalce in kot prestopanje meja med kanoniziranim besedilom Williama Sheakespearja in besedilom iz vsakdanjega življenja, ki tematiko tudi ironizira.

Prostorsko – koreografske skice

Premuš in Bornšek s kontinuiranim in sistematičnim raziskovanjem tketa polje pomena inventivnih plesnih praks.

Turingov stroj

Energična in precizna igra Nejca Cijana Garlattija in Timona Šturbeja predstavlja motor predstave, ki ga poganja moč intelekta, širina duha in nenazadnje fizična vzdržljivost.