Zarja Vršič: Kozjeglavka

Mlada prozaistka v mnogih zgodbah v prvencu poseže po grozljivih elementih. Skoraj vse zgodbe so na robu med realnostjo in popolnim nadrealizmom, a z večinoma prvoosebno pripovednostjo ne izgubijo stika z resničnostjo, v kateri živi bralec.

Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

Balžalorsky Antić več kot razume, da lahko umetnik največ doseže z nežnostjo in preprosto lepoto. Jezik je nabito poln, a bralcu pusti zadihati ob pravih trenutkih.

Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij

Koželj bralca ne izpusti iz prostora, obdanega s štirimi stenami, kjer se moraš soočiti z vsemi, s katerimi si nekoč navidezno pretrgal vez. Vsaka pesem zase opominja, da so še zmeraj tam. In da jih ti še zmeraj gledaš.