Pojavi se vprašanje, kakšen narod sploh smo in zakaj smo tako neprepričani sami vase, da nismo pripravljeni pomagati sočloveku, če je njegovo državljanstvo drugačno od našega.
CoFestival ponuja širok nabor plesne produkcije, poleg tega pa ne zanemarja drugih oblik festivalske vsebine ter s predavanji, predstavitvami projektov in tudi inštalacijami skrbi za plesno kulturo in goji teorijo umetnosti.
V celoti predstava doseže svoj namen kritičnosti do slovenskega rigidnega desničarstva in v tem smislu ostane zvesta Cankarju in samemu gledališču.
V torek, 27. februarja, se je v klubu Slovenskega mladinskega gledališča odvijal pogovor z dr. Kozmo Ahačičem, ki ga je moderiral Boštjan Narat.
Predstava se do Slovenske popevke ne opredeli in gledalca pusti z vprašanjem, če si je ogledal njeno parodijo ali počastitev.
»Je sprememba nasilno dejanje? Ali je nasilno dejanje poskus preprečiti spremembo?« se sprašuje Fassbinder in bi se morali spraševati vsi, ki napadajo azilne centre, sodelujejo v protibegunskih protestih in se skrivajo za masko domoljubja.
V sklopu Dežele pridnih v organizaciji Slovenskega Mladinskega gledališča se je Boštjan Narat o odnosu med filmom in gledališčem pogovarjal z Marcelom Štefančičem.
Kam se na lestvico strpnosti umešča domače občinstvo? Kakšni so lahko slovenski Idioti?
Kljub vsemu ostaja neizpodbitno dejstvo, da je bil Tomaž Pandur poosebitev gledališke izvirnosti in ekstravagance.
Trem osebam, ki bodo pravilno odgovorile na nagradno vprašanje in bodo izžrebane, bomo podarili po dve vstopnici za predstavo Hura, Nosferatu!, ki bo na sporedu v nedeljo, 15. 5. ob 20. uri v Slovenskem mladinskem gledališču.
Morela kljub izvirni upodobitvi vsem poznane tematike zaradi nedodelanosti v besedilu in igri na koncu izzveni v prazno ter ne izkoristi potenciala, ki ga pokaže na začetku.
Z malo sreče si boste lahko ogledali gostujočo predstavo Teatra Metastasio iz Prata Zahodni privez, ki bo na sporedu 21. in 22. aprila v Slovenskem Mladinskem gledališču.
Intervju z igralko, performerko, glasbenico in režiserko Jeleno Rusjan, slovenski publiki najbolj poznano po trilogiji Škrip.
Številne menjave vodstev, pa tudi novi, drugačni pristopi k ustvarjanju, aktualnejše tematike ter množica kvalitetnih neodvisnih produkcij namigujejo, da slovensko gledališko ustvarjanje še ni dokončno izdihnilo.
Bitko med spoloma zamenja boj med tekstom in odrom. V atmosferi teme, obupa, poskušajo besede prodreti na plano, do avditorija, do uspavanega občinstva.