Prvenec se je ponašal z bolj osredotočeno zgodbo in veliko izrazitejšim zlobnežem, a je njegovo nadaljevanje še zmeraj izvrstno.
Predstava nam uprizarja zanimivo in aktualno tematiko, ki jo igralski ansambel prikazuje prek elementov, ki pa na določenih mestih ne delujejo kot smiselna celota in zato razbijajo potek dogajanja na odru.
Režiser Jaka Ivanc je k domnevno zadnjemu besedilu, ki ga je Shakespeare pisal samostojno, pristopil z jasno vizijo igrive odrske liričnosti in s tem drami vtisnil jasen avtorski pečat.
V sodobnem svetu polnem odtujenosti vsi hrepenimo po pristnih medčloveških odnosih in iščemo prostor, kamor se lahko zatečemo v stiski. Morda kdo srečo poskusi v frizerskem salonu …