Predstava se izmika klasični postavitvi - gledalec ima občutek, da je priča ritualu, nizanju drobcev neke nore zgodbe, katere del postane tudi sam. Čustvovanje je vseobsegajoče in neizbežno, sestavljeno je iz bolečine, strahu, navdušenja in veselja.
Performans je nevsiljivo vse bolj ganljiv, ker Popriškin v svetu ne vzbuja nikakršne empatije - zaradi svoje odklonskosti je odrinjen na rob in prisiljen prenašati skoraj mučilne ukrepe, da bi mu iz glave izbili »nezdrave« ideje.