: Poezija Maje Miloševič se odvrača od sklenjenosti in urejenosti, da bi provocirala in dražila. Jasno je, da noče biti všečna, kot pank, na katerega se sklicuje.
Človek je kakor hobotnica, ki s svojimi lovkami grebe, lovi in si prilašča ali se polašča drugega.
Zbirka Dihaj se dotika (ne)pomembnih tematik na tako nevsiljiv način, da se bralcu zazdi, da se skozi njo sprehaja z roko v roki z avtorjem.
Kaj se je dogajalo na literarnem področju v preteklem letu.
Tisoč osemdeset stopinj je morda ena prelomnih zbirk v slovenski sodobni poeziji in prinaša celovito pesniško dojemanje sveta.
Mnogi se ljubijo. Zgoraj, angeli v nepremičnem etru in kristalu človeškega hrepenenja spletajo drug drugemu lase, jagodno svetle in s […]
Se ljubijo in so prijavljeni. Vse papirje imajo urejene. Ob boleznih si pomagajo z zdravili in literaturo. Živijo in […]
Obstaja prostor, kjer ni nič določeno, od koder je mogoče iti na katerokoli stran. Ta prostor je vmes, tista črta […]
Dolgo smo čakali na dež je tretja pesniška zbirka Alje Adam, ki je v prostor slovenske poezije vstopila leta 2003 […]
MOLČEČA TELESA “[…] resničnejši hrup – / grozno gostoto umirjene besede. / Ki brenči.” Pesmi zbrane v Tišimi […]
Delta je prehoden svet. Za njen nastanek je potreben stik dveh različnih sil: ena je dinamični tok reke, druga […]
Pesniki so ljudje, ki najbolj od vseh ljudi ljubijo besede, zato se jim včasih zgodi, da bi jih radi […]
Druga obala je že deseta pesniška zbirka Petra Semoliča, od izida njegovega prvenca bo prihodnje leto minilo četrt stoletja. […]
Romana Zaljubljeni jetnik francoskega pisatelja in dramatika Jeana Geneta nedvomno ne moremo uvrstiti v kategorijo lahkotnih potopisno-biografskih romanov. Loteva se […]
