• Datum objave: torek, 6. oktober 2015
  • Žabe so žabe

    • Premiera: 25. 9. 2015, Lutkovno gledališče Ljubljana
    • Režija in avtorica koncepta: Nika Bezeljak
    • Igrata: Maja Kunšič in Asja Kahrimanović

    Na Odru pod zvezdami smo si tako ponovno imeli priložnost ogledati iskreno zgodbo o nenavadnem prijateljstvu in o odkrivanju novega, drugačnega sveta in raznolikosti bitij.

    Čudovito predstavo o prijateljstvu, raziskovanju in domišljiji je navdihnila slikanica italijanskega avtorja Lea Lionnija, ki ga je slovensko lutkovno občinstvo spoznalo konec lanske sezone v mariborskem Lutkovnem gledališču s predstavo mali modri in mali rumeni. Režiserka in avtorica besedila ter koncepta Nika Bezeljak je izvzela osrednje ideje Leonnijevega dela in spremenila perspektivo pripovedovalca – namesto ribe, ki ima to vlogo v slikanici, osrednji lik postane žaba.

     

    Zgodba o ribi in paglavcu, ki kot odrasla žaba »odreglja« v svet, je gledalcu prikazana skozi čudovit scenski element v obliki vrtečega se valja, na katerega animatorki (Maja Kunšič in Asja Kahrimanović) projicirata čudovite senčne lutke ob violinski spremljavi (Klemen Bračko/Jelena Ždrale). Otroci starejši od treh let, katerim je predstava tudi namenjena, tako preko čudovitih lesenih ploščatih lutk izvejo, kako se oglašajo žabe, kako rastejo kravice in kakšen zvok ima avto. Istočasno, kot žabec raziskuje svet na kopnem, se ribak razgleduje po mlaki, kjer sreča mreno paglavcev, se poduči o razvoju žab ter spoznava vodno življenje. Vsak od dveh prijateljev je v drugačnem okolju, učita se različne stvari ter zaradi nedostopnosti drugega sveta o njem le sanjarita in si ga predstavljata po svoje. Otroci tako spoznajo moč domišljije in lepoto relativnosti – vsak svet je na svoj način zanimiv in edinstven, vsak je po svoje lep, tako kot oba lika. Kot je zapisano v opisu predstave: “Ribe so ribe, žabe so žabe in jaz sem jaz!” je čudovito sporočilo otroku, ki se začenja zavedati samega sebe v odnosu do najbližjih in drugih, ko se osamosvaja ter vzpostavlja tako v svojem lastnem notranjem svetu kot tudi v pestrem vsakdanu.

     

    Poleg že omenjenih ustvarjalcev so pri predstavi sodelovali še Slobodan Ilič, kot animator vrtljivega in raztegljivega paravana. Čudovito likovno podobo v zemeljskih tonih in materialih je zasnovala Nina Šulin, scenografijo pa si je zamislila Larisa Kazič.

     

    Na Odru pod zvezdami smo si tako ponovno imeli priložnost ogledati iskreno zgodbo o nenavadnem prijateljstvu in o odkrivanju novega, drugačnega sveta in raznolikosti bitij. Režiserka in avtorica koncepta je zasnovala izjemen spoj scenografije s tehnikami animacije različnih lutk – senčnih, ploskih in mehatroničnih – ter zgodbo, ki otroke očara in jim približa pojme, s katerimi se dnevno srečujejo (prijateljstvo, sprejemanje drugačnih), ali pa jih spodbudi h kreativnosti. V kombinaciji glasbe (Klemen Bračko) in likovne podobe so ustvarjalci tako ustvarili avtentično atmosfero, v kateri se otroci lahko umirijo in z zavzetim spremljanjem doživijo izkušnje skupaj z žabcem in ribakom.

     

    Uprizoritev tako ponuja edukativno, kreativno in pomirjujočo gledališko izkušnjo, ki je bodo veseli tako starši kot njihovi majhni nadobudneži.

    Sorodni članki: