• Datum objave: četrtek, 13. oktober 2016
  • Alberto Giacometti: skulpture, risbe, litografije

    • Kdaj: 20. september 2016 - 8. januar 2017
    • Kje: Umetniški paviljon Zagreb
    • Kustosinja: Jasminka Poklečki Stošić

    V sklopu razstav pod imenom “Največji kiparji 20. stoletja” je v umetniškem paviljonu v Zagrebu na ogled manjša razstava del umetnika Alberta Giacomettija, ki zaobjema kipe, risbe in litografije. Posodila jih je francoska Foundation Maeght.

    V paviljonu je na ogled dvajset risb, dvajset litografij in dvajset kipov. Giacomettijevi “suhi ljudje” so v dolgi liniji postavljeni v prostoru. Značilna grobost podob s podaljšanimi rokami, nogami, torzi in glavami v prostoru deluje kot nekakšna linija vojakov, popolnoma krhka, nemočna in izmučena. Na polovici linije se nahaja Giacomettijeva najbolj znana skulptura L’homme qui marche I (Hodeči mož I), ki je tudi kadarkoli najdražje prodana skulptura, saj je bila v Londonu prodana za 104 milijone dolarjev. Pod naslovom Femmes de Venise II (Beneške ženske II) stoji devet skulptur, ki so bile leta 1956 razstavljene na beneškem bienalu in so umetnika povzdignile med znana imena tistega časa. Tematika kipov je povezana s trenutno begunsko krizo, s katero se sooča tudi Hrvaška, zato so na dveh stenah razstavnega prostora predvajani videoposnetki današnjega stanja v Evropi. Ob opazovanju skulptur in posnetkov je neizogibno pomisliti na vprašanja o človeški eksistenci, njeni vrednosti in borbi za preživetje. Eksistencialni dvomi so bili zaradi prijateljevanja z Jeanom Paulom Sartrom Giacomettiju dobro znani. Četudi je njegov vpliv na svoje delo umetnik zanikal, je simpatiziral z njegovim razmišljanjem. Sam je sicer trdil, da njegovi kipi predstavljajo zgolj fizično in emocionalno obliko posameznika na način, kot je to doživljal on. Svoj sklop skulptur pod imenom Vitki ljudje je začel ustvarjati že leta 1941 v Ženevi, vendar je vojno prvinsko doživel šele leta 1946, ko se je vrnil v Pariz in bil priča povojnemu stanju, o čemer je na nevtralnem švicarskem podeželju le slišal. Takrat se je začelo njegovo zrelo obdobje ustvarjanja. S skulpturami, polnimi ran in brazgotin je na izjemen način zrcalil povojno stanje mest in ljudi.

     

    Njegove risbe in litografije so dvodimenzionalno ogledalo skulptur. V delih je moč videti intenziven čustveni afekt ustvarjanja, čeprav je sam postopek veliko bolj precizen. Določene linije so večkrat prevlečene in popravljene, temne površine pa včasih celo prevladajo nad belino papirja. Pogosti so prizori vsakdanjega življenja, veliko je risb ateljeja, posebej zanimivi pa so Giacomettijevi portreti matere in njegovega brata Diega.

     

    V drugem razstavnem prostoru se predvaja dokumentarec o življenju umetnika. Ker je razstava relativno majhna, je medijska intervencija v obliki filma primerna izbira, še posebej za opazovanje postopkov njegovega ustvarjanja. Minimalna fizična razdalja med Giacomettijem in skulpturo ustvari intimno vzdušje, ki ga je nemogoče zmotiti in deluje kot nekakšen sveti ritual komunikacije med materialom in kiparjem.

     

    V njegovih risbah, predvsem v portretih, najbolj izstopa začetni postopek. Razmerja so natančno izrisana kar z debelimi linijami, ki jih umetnik skozi delo preplete z ostalimi detajli, tako da je tehnična plat risbe ali litografije še vedno vidna, do izraza pa vseeno pridejo unikatne portretne podrobnosti upodobljenega.

     

    Razstava je sicer del serije razstav pod naslovom Največji slikarji 20. stoletja, v sklopu katere si je bilo mogoče ogledati že dela Rodina in Mirója. Kljub temu, da nobena razstava ni zaobjela veliko del, so velika imena sveta umetnosti dovolj atraktivna že sama po sebi in posledično v galerijske prostore privabijo veliko obiskovalcev. Bistveno je tudi, da razstave ne vsebujejo zgolj “manj pomembnih” del izbranega umetnika, temveč so na ogled dela, ki so umetnosti postavila nove temelje nadaljnjega razvoja. Takšne razstave pogrešamo v slovenskem prostoru, saj imamo kljub veliki količini razstav domačih ali tujih umetnikov redko priložnost videti kaj več od pozabljenih skic, zavrženih slik in na pol uničenih skulptur umetnikov velikih imen.

     

    Sorodni članki: