• Datum objave: sreda, 2. maj 2018
  • Svetlana Makarovič: Prekleti kadilci

    • Premiera: 6. 4. 2018, SNG Drama Ljubljana
    • Režija: Tin Grabnar
    • Dramaturgija: Brina Klampfer, Darja Dominkuš
    • Igra: Nina Valič, Pia Zemljič, Janez Škof, Aljaž Jovanović

    Avtorski projekt Grabnarja uspešno in spoštljivo naslika eno najbolj markantnih slovenskih ustvarjalk in njenega najbolj pompoznega prepričanja, pri čemer pa se od njega ravno prav distancira, da projekta ta veličina Svetlane Makarovič ne povozi.

    V začetku meseca se je v ljubljanski SNG Drama odvila zadnja premiera male scene gledališki koncert Prekleti kadilci – avtorski projekti, ki izhaja iz istoimenskega kontroverznega spisa Svetlane Makarovič in njenih biografskih podatkov.

     

    Uprizoritev je sestavljena iz treh delov. Prvi del na humoren in satiričen način predstavi vsebino spisa, ki se na podlagi odzivnosti publike spreminja preko improvizacijskih tehnik. Ta del vzpostavi živahen ritem, ki pa ga radikalno obrnejo v drugem delu, ko v čustveno nabitih trenutkih predstavijo nekatere ključne dogodke iz življenja naše največje sodobne umetnice. Ti izhajajo iz intervjujev, ki jih je Makarovič dala pred predstavo in iz podatkov, ki so bili javnosti do sedaj še neznani (pa četudi se včasih zdi, da se o Makarovič ve že vse). Po “čik pavzi” se zgodi še – najkrajši – tretji del predstave, kjer igralci predstavijo še stališče nasprotno spisu, a ga ovijejo v ciničnost in posmeh ter ga tako vseeno vpnejo v samo stališče avtorice.

     

    Scenografsko (Dorian Šilec Petek) predstava v obliki diagonalne modne piste posega v osrčje publike, s čimer je četrta stena tradicionalnega odra vseskozi prebita. Temu s konstantim nagovarjanjem, tudi pljuvanjem, stalno sledijo tudi igralci, ki pa s kostumografijo (Sara Smrajc Žnidarčič) sledijo zunanji podobi avtorice eseja. S tem se poudari eksplicitna narava Svetlane Makarovič, ki s svojimi deli in izjavami stalno prodira v naša prepričanja, jih preizprašuje ter ponižuje. V zadnjem delu, ko oder zasedejo protikadilci pa se scenografija iz modne piste spremeni v zaprto kadilnico, ki ironično zasmradi ravno tiste, ki se proti temu borijo.

     

    Igralsko je predstava izrazito močna, kar se manifestira v njihovi povezanosti in prepričljivem povezovanju skozi improvizacijo in interpretacijo dramske predloge. Skozi celotno uprizoritev ostanejo v sferi kolektivne igre in so v njej konsistentni. Tudi glasbeno se izkažejo kot izredno čutni in usklajeni pevci/glasbeniki, ki potisnejo sveže šansone Svetlane Makarovič ter Janija Kovačiča v sfero gledališkega.

     

    Tin Grabnar se uprizoritve loti odprto in ji pusti, da jo na trenutke “vodi” tudi publika. Pravzaprav na trenutke celo zahteva njen odziv. Hkrati pa stopa v dialog tudi s samo avtorico in igralci, kar razširi kontekst (ne)kajenja v temo, veliko širšo od te problematike.

     

    Avtorski projekt Grabnarja uspešno in spoštljivo naslika eno najbolj markantnih slovenskih ustvarjalk in njenega najbolj pompoznega prepričanja, pri čemer pa se od njega ravno prav distancira, da projekta ta veličina Svetlane Makarovič ne povozi.

     

    Sorodni članki: