23. maj, 2016 / Kritika / Podobe

Življenje po Ikei

Vid
Skrbinšek

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

»Specifičen, poseben in edistven« so osrednje besede, ki se neposredno navezujejo na zasnovo predmetov, preko katerih so se študenje soočali z vprašanji problematike sodobnega oblikovanja domovanja. Naslova razstave ne smemo jemati kontradiktorno, ampak kot vpogled v možne rešitve oblikovanja lastnega domavanja v primeru odsotnosti industrijskih tipskih izdelkov. Razstavljeni izdelki zajemajo različne teme vsakdanjega življenja, ki človeka spremljajo od samega začetka urbanizacije. Devet razstavljenih predmetov se navezuje na delo, ležanje, sedenje, shranjevanje, domači dekor in osvetlitev. Izdeleki so v ciklični poti poleg realizacije opremljeni z opisom, aksonometrijskimi načrti in s „kosovnico“. Ta seznanja gledalca z vsemi elementi posameznega predmeta in ga cenovno opredeli.

 

Poljubna velikost – upiranje standardnim meram in eksotičnost uporabljenih predmetov na eni strani ter sprememba funkcije na drugi, so lastnosti, ki predmete povezujejo v enotno razstavo. Prvi predstavljeni predmet imenovan Acadia je miza, ki obravnava delovni prostor. Prinaša čisto drugačno percepcijo nam znanih delovnih površin, saj je delovna plošča razdeljena na prostorsko kompozicijo več različno velikih površin. Sestava nog je preplet bakrenih cevi, ki omogoča različne višinske nivoje. Po svoji strukturi spominja na Černigojeve kaotične risbe miz iz njegove „arhitekturne šole“. Zanimiva je specifičnost sleherne površine, ki omogoča avtonomnost vsakemu predmetu, ki ji pripada, vprašljiva pa statičnost in sama teža predmeta.

 

Sprememba funkcije je zelo očitna pri predmetu Bed-to-go, katerega ideja je prenosljivost in hibridnost. Dva skupaj speta skeleta samokolnic z akustično peno in ostalimi elementi tvorita ležišče, sedišče in prostor shranjevanja. Izdelek je nastal v iskanju rešitev večje količine prostora v bivališču in posledično v iskanju multifunkcionalnosti. Ravno ta je neprepričljiva, ideja pa glede na prenosljivost bolj smiselna v eksterierju kot interierju.

 

epoksi stol

 

Najbolj ekstravaganten in proste oblike je Bubblegum chair narejen iz epoksi smole. Predmet si z načinom izdelave privzema neponovljivost in edinstvenost, saj je definiran le z eno potezo raztegovanja smole. Stol je, po besedah študentov, alternativa generičnim, brezosebnim pohištvenim produktom, ki se kot na tekočem traku „tiskajo“ v neskončnih količinah.

 

Koncept izdelovanja specifičnih predmetov se v vsakdanjem življenju močno navezuje tudi na cenovno dostopnost gradbenih materialov. Temu se je najbolj posvečala skupina študentov, ki je z dvema predmetoma obravnavala shranjevanje. Prvi, imenovan Solid, je odprta omara, ki predstavlja raznolikost shranjevanja različnih predmetov. Sestavljena je iz že obstoječih okvirjev miz, navojnih palic in strešne folije, ki popolnoma spremenijo svojo vlogo. Prednost izdelka je prilagodljivost, uporabniku namreč omogoča lastno razporeditev. Po svoji edinstvenosti se stolu iz epoksi smole pridružuje Wobbly, prav tako namenjen shranjevanju. Sestavljen je iz delno nadzorovanega prepleta vrtne vrvi, s čimer omogoča uporabniku popolnoma proste roke pri oblikovanju forme. Svojo formo spreminja ob vsaki ponovni nastavitvi in s tem ustvarja nove, različne, dinamične prostorske kompozicije. Dodobra zaživi šele v kontekstu, ko so vanj nagneteni vsakdanji predmeti.

 

Svetlobno telo

 

Tema svetlobe je predstavljena na povsem neobičajen način. Razstavljeni svetilki sta popolnoma izgubili svojo prvotno funkcijo in v kontekst vstopata le kot svetlobni telesi. Njun glavni namen ni več razsvetljevanje, ampak odnos z uporabnikom, ki ga ta tvori s samim premikanjem telesa. Predmeta sta namreč zasnovana s „historičnim“ izumom prenosa električne energije na daljavo, ki ga je razvil Nikola Tesla. Prvo telo je oblikovano kot nihalo in zasveti šele ob nevidnem stiku z napravo za vklop, ki se skriva pod refleksno stekleno ploskvijo. Drugo telo pa je oblikovano kot škripec, na katerem visita dva navidezno identična valja. Eden izmed njiju zasveti šele v vzporednem položaju, drugi pa opravlja vlogo vira energije.

 

Razstava nas ponese v razmislek o oblikovanju pohištva in bivalnega prostora v različnih časovnih obdobjih. Sprašujemo se lahko o odnosu do oblikovanja v obdobju starejših generacij, ko je bila pohištvena industrija v smislu Ikee še neznana in ni poznala takšnega spektra materialov in načinov oblikovanja; lahko se zamislimo nad današnjo tipsko industrijo, ki prinaša dokonče dizajne in posamezniku ne dopušča tolikšne svobode; navsezadnje pa se lahko povprašamo o prihodnosti. Kaj nam prinašajo in dopuščajo sodobni materiali? Kakšni sta njihova dostopnost in cena? Kaj pomeni edinstvenost in specifičnost predmetov, ki nas obdajajo? Kaj je zares zasebno in kaj tisto, kar si delimo z javnostjo? Pri opremljanju lastnega domovanja smo največkrat le v vlogi izbiralca, kjer se pogosto oziramo le na cenovno dostopnost, izbiro barve in izbiro nam najbolj sorodnih oblik. Po besedah razstavljalcev smo današnji ljudje nomadi, ki se selimo med generičnimi (ne)prostori. Sam smoter razstave je med drugim tako lahko popolnoma vzpodbuden in posameznika nagovarja k samooblikovanju lastnega domovanja in navsezadnje k personalizaciji načina življenja. Oblikovani predmet tako ne opravlja zgolj estetske vloge, vloge trdnosti in funkcionalnosti, marveč se odnos osebe in objekta približa animizmu. Potencial osebnega, lastnega oblikovanja je v tematiziranju bivanjskih prostorov z nečim specifičnim.

 

Wobbly