• Datum objave: četrtek, 19. januar 2017
  • Pregled leta 2016: Podobe

    Leto 2016 se je, kar se slovenske likovne umetnosti tiče, začelo odlično. Januarja se je namreč odprla prenovljena Narodna galerija. Del je bil na ogled odprt sicer že prej, po treh letih prenove pa se lahko sprehodimo po celotni galeriji, v kateri je zdaj na ogled tudi stalna postavitev slovenske umetnosti do dvajsetega stoletja.

     

    Konec maja pa se je v delu Plečnikovih tržnic odprl nov razstavno-prodajni in projektni prostor DobraVaga. Namenjen je mladim vizualnim umetnikom, ki lahko tam tri mesece ustvarjajo v Odprtem ateljeju, se predstavijo z mesečno razstavo Umetnik na mesec ali pa v sklopu Zine vitrine. Poleg tega so v sklopu prodajnega programa galerije na prodaj dela mladih, uveljavljajočih se umetnikov.

     

    Lahko bi rekli, da je bilo leto 2016 precej naklonjeno razstavnim prostorom v naši prestolnici, medtem pa je selitev Umetnostne galerije Maribor še kar v zraku in brez dejanskih rešitev.

     

    RAZSTAVE

     

    So se pa zato po našem mnenju omembe vredne razstave dogajale tako v Ljubljani kot v Mariboru. Začenjamo z razstavo Sebastião Salgado: Geneza, ki je bila od maja do septembra na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana in v Galeriji Jakopič. Z 245 fotografijami, nastalimi med leti 2004 in 2011, se osredotoča na neokrnjeno lepoto Zemlje in bitja, ki živijo v sožitju z njo. Z njimi opozarja na naš planet, ki ga je treba varovati.

     

    Oktobra se je v Moderni galeriji odprla razstava Novi prostori, nove podobe, ki s presekom skozi pomembnejše razstave, dogodke in prostore tistega časa omogoča vpogled v slovensko umetniško sceno osemdesetih let prejšnjega stoletja.

     

    V začetku decembra se je v Mestni galeriji Ljubljana odprla razstava Frank Uwe Laysiepen – Ulay: Jaz in drugi. Na njej so predstavljena nekatera ključna dela, v katerih se umetnik osredotoča na svoje telo in njegovo družbeno odtujitev.

     

    Kot zadnjo pa bomo omenili razstavo, ki je prav tako na ogled od začetka decembra in nosi naslov Slovenija in neuvrščeni pop. V Umetnostni galeriji Maribor nam predstavljajo likovno umetnost šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, nastalo v socialistični republiki Sloveniji. Poleg likovnih del so razstavljeni še drugi kulturni produkti istega časa.

     

    Po tujini je v lanskem letu uspešno potovala razstava NSK od Kapitala do kapitala, sicer premierno predstavljena leta 2015 v Moderni galeriji. Na ogled je bila v preteklem letu postavljena v Eindhovnu in v Moskvi, v letošnjem letu pa se seli v Madrid.

     

    NAGRADE

     

    Nagrado Riharda Jakopiča, največjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, je lansko leto za življenjski opus prejela akademska slikarka in grafičarka, pedagoginja in publicistka Tinca Stegovec. Priznanji sta prejela akademska slikarja Mito Gegič in Sanela Jahić.

     

    Nagrado Prešernovega sklada je za razstavo Skulpture v Galeriji Murska Sobota prejela kiparka Mojca Smerdu. Na razstavi se je predstavila s skoraj sto deli, ki so nastala vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes. Prav tako je nagrado Prešernovega sklada prejel slikar Aleksij Kobal, in sicer za razstavi Nocturno v razstavišču Monfort in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji.

     

    Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je nagrado skupine OHO podelil Marku Požlepu za projekt Bolj čudno od raja. S performansom, sedmimi pesmimi, ki so zaznamovale petdeseta in šestdeseta leta jugoslovanske popularne glasbe, je s sodelavci potoval po domovih za starejše po šestih državah nekdanje Jugoslavije.

     

    Konec leta je bil odprt tudi 12. slovenski bienale ilustracije. Nagrado Hinka Smrekarja je prejel Damijan Stepančič, plaketi sta prejeli Suzi Bricelj in Tina Dobrajc, priznanji Andreja Peklar ter Matej Stupica, posebne pohvale žirije pa so prejele Sanja Zamuda, Ana Zavadlav in Marija Prelog.

     

    Slovenski umetniki so nagrade pobirali tudi v tujini. Med nagrajenci Pulitzerjeve nagrade za fotografijo je bil Srdjan Živulović, s fotografijo, ki prikazuje prizore z balkanske migrantske poti. Na natečaju Sony World Photography pa je fotograf Andrej Tarfila s fotografijo Sorškega polja pobral nagrado v podkategoriji Open Travel. Marko Pogačnik je bil lansko leto imenovan za Unescovega umetnika miru, ilustratorka Alenka Sottler pa je od Združenja ameriških ilustratorjev v New Yorku prejela zlato medaljo v kategoriji časopisnih, revialnih in knjižnih ilustracij.

     

    TUJINA

     

    Prav tako ne smemo pozabiti na beneški arhitekturni bienale, lani naslovljen Poročanje s fronte pod direkturo Paola Baratta in kustosa Alejandra Aravene. Zlatega leva za najboljši paviljon je dobila Španija, nagrada za najboljšo razstavo pa je šla Gabinete de Arquitectura iz Paragvaja. Brazilski arhitekt Paulo Mendes da Rocha je prejel Zlatega leva za življenjske dosežke. Srebrnega leva je prejel nigerijski arhitekt Kunlé Adeyemi in njegov studio NLÉ za Maroško plavajočo šolo.

     

    Londonski Tate Modern pa je lansko leto svoje prostore razširil z objektom Switch House, s čimer je muzej pridobil za več kot 50 odstotkov novih površin. V začetku leta so za novo direktorico imenovali Frances Morris, prvo žensko na tem položaju. V Tate-u je bila na ogled tudi razstava Turnerjeve nagrajenke Helen Marten.

     

    SMRTI

     

    Pregled pa zaključujemo s slovesom od znanih predstavnikov umetnostnega sveta, ki so nas zapustili v prejšnjem letu.

     

    V marcu se je poslovila Taja Brejc, umetnostna zgodovinarka in galeristka v Škucu in Equrni. Isti mesec se je poslovil še fotograf in večkratni predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Tomaž Lunder.

     

    V juniju je v 92. letu umrl akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, dobitnik Prešernove nagrade in nagrade Riharda Jakopiča ter Župančičeve nagrade za življenjsko delo.

     

    Svet pa je pretresla novica o smrti Zahe Hadid, britanske arhitektke iranskih korenin, prve ženske, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo.

     

    Sorodni članki: