30. november, 2015 / Kritika / Podobe

Darko Golija: Cephalization | Oglavičenje

Ana
Vogrin

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Darko Golija, sicer veliko ime slovenskega kiparstva, je znan predvsem po velikih prostorskih instalacijah. Z eno takšnih se je v tem istem prostoru predstavil pred točno dvajsetimi leti, ko je delo oblikoval kar v prostoru samem. Tokrat pa se v UGM Studio vrača z nečim novim – z drugačnim materialom in z manjšimi dimenzijami.

 

Cephalization, cefalizacija oziroma oglavičenje je, preprosto povedano, proces, pri katerem se izoblikuje glava (in tisto, kar sodi vanjo). Tako je Golija poimenoval zbirko svojih glav, prepolovljenih, votlih in eno tako, ki je razbita na koščke. Nastale so kot produkt učenja anatomije in oblikovanja glav, ki jih je potreboval pri učenju svojega predmeta. Le-te so množično nastajale v zadnjih štirih letih.

 

Foto: Darko Golija
Foto: Darko Golija

 

Razstava obsega dve nadstropji. Zgornje se odpira na ulico in je iz ene strani obdano s stekleno steno. Še preden vstopimo v prostor tako vidimo lobanjo, ob njej pa njen odtis, razbit na desetine majhnih koščkov. Dokaj temačen začetek razstave, pa vendar so lobanje lahko tudi znak moči, poguma in zmožnosti preživetja v težkih časih. Nasproti te lobanje in razbitin je velika kovinska konstrukcija, pri kateri se že kažejo zavite forme, ki polnijo spodnje nadstropje. Prostor deluje precej prazen, a to sploh ni moteče. Praznost razbije stena, polna polic, na katerih so postavljene zavite strukture, ki služijo kot uvod v glave, ki so razstavljene v spodnjem nadstropju– kot da bi bil razstavljen proces ustvarjanja.

 

Po stopnicah se tako spustimo v spodnji prostor, z vsako stopnico pa se nam odkrije vrsta za vrsto barvitih skulptur na različno visokih podstavkih, ki so, kot glave same, prav tako kiparjevo delo. Vsaka glava je drugačna od tiste poleg nje, nobena od njih pa ni cela. Nekatere so prerezane v profilu in stojijo pokončno, nekatere bi lahko lahko služile tudi kot posode, spet tretje so pritrjene na steno. Struktura vsake posamezne glave, njihove izstopajoče barve, zavite forme in tudi sence, ki oblikujejo vzorce po tleh in po podstavkih, obiskovalca vlečejo od ene do druge, vsaka je nekaj novega, nekaj drugačnega, motiv pa je isti. In prostor, poln samostojnih glav brez teles, ne deluje morbidno, temveč te prijazno spusti vase.

 

Foto: Darko Golija
Foto: Darko Golija

 

Asociativno Oglavičenje spontano vodi do o-B-glavičenja. Prostor poln glav tako ne predstavlja več njihovega nastanka, ampak eno veliko morišče. Čas otvoritve je primeren. Evropa in svet dnevno doživljata pretrese. Ob spremnem besedilu razstave je natisnjena risba stolpa gospoda Eiffela združena z znakom za mir – prav tista risba, ki polni Instagram profile ljudi, ki jim »ni vseeno«. Pa razstava seveda ni bila tako mišljena. V bistvu je čisto nasprotje grozljivi predstavi morišča. Verjetno pa gre pri taki asociaciji le za to, da je moja lastna glava polna slabih novic, s katerimi smo bombardirani z vseh strani.

 

 

 

 

 

 

                                   
golija za studio 1