3. januarja, 2017 / Oder

Goli oder: Theater im Bahnhof: Serijski džankiji

Nina
Kuclar Stiković

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

V sklopu 13. mednarodnega improvizacijskega festivala Goli oder, ki je uveljavljen kot eden najpomembnejših festivalov za improvizacijsko gledališče v Evropi in Severni Ameriki sta nastopila tudi Beatrix Brunschko in Jacob Banigan, improvizatorja in člana graškega gledališča Theater im Bahnhof, ki je večkrat mednarodno nagrajeno in največje neodvisno gledališče v Avstriji. Z improvizacijo in predlogi publike sta na odru Stare mestne elektrarne ustvarila televizijsko serijo ali natančneje njeno prvo in zadnjo epizodo.

 

 

Občinstvo je na začetku izmed mnogih fotografij nekega avstrijskega podeželskega kraja izbralo tri lokacije (trgovina, kavarna in cerkev). Nato je predlagalo še tri imena glavnih junakov in vsakemu izbralo eno karakterno lastnost in poklic izmed več možnosti, ki sta jih imela igralca že napisane. Čeprav gledalci običajno na improvizacijskih predstavah povsem sami podajajo predloge, so bili tokratni vnaprej narejeni seznami in fotografije v veliko pomoč, saj je celotna predstava in komunikacija potekala v angleškem jeziku, hkrati pa je občinstvo prej pripravljeno sodelovati, če se lahko opre na konkretneje pripravljene možnosti. Povsem naključno izbran pa je bil mit o duhu na vasi, ki ga je povedala ena izmed gledalk in sta ga Beatrix in Jacob vključila v svojo improvizacijo, tako da je serija že takoj dobila lastnosti srhljivke.

 

 

Improvizatorja dramaturškega loka nista ustvarjala le z dodajanjem informacij, domišljijo vzbujajočih podrobnosti in zapletanjem situacij, temveč tudi z načinom izvajanja. V prvem in zadnjem prizoru sta kot tretjeosebna pripovedovalca sede in brez fizičnih akcij s tako hudomušno kot tudi srhljivo naracijo občinstvo le z besedo popeljala v drugo okolje in čas. V vmesnih prizorih pa sta z združitvijo fizičnih akcij, dialoga in didaskalij ustvarila dve epizodi televizijske serije. Da publika ni pozabila, da ne gleda igrane predstave, ampak snemano produkcijo, je Jacob Bangin med predhodnim in sledečim prizorom opisal premik kamere, oziroma kako na primer iz gostega oblaka dima v eksterierju preidemo v opazovanje dima v interierju, v garaži. Poleg treh protagonistov sta v zgodbo vključila tudi stranske like in centralni lik, duh mornarja. V prvi uri predstave sta mojstrsko razvila tri različne dramske situacije, ki so zabavale publiko in jo hkrati na določenih mestih držale v trenutku pričakovanja in napetosti, ki sta jo podkrepila glasbeni izvajalec Goran Završnik in lučni oblikovalec Borut Cajnko.

 

 

Med prvo in zadnjo epizodo je občinstvo navedlo situacije, ki so se zgodile v vmesnih delih serije. Tako sta pri oblikovanju zaključne epizode nastopajoča igralca na žalost morala upoštevati trivialno idejo o ljubezenskem trikotniku. A vendar sta se naloge lotila spretno in precizno, publika pa je v zadnjem delu dobila odgovore na vsa vprašanja, ki so se uspela poroditi ob gledanju prve epizode. Od komične povedi »You gotta go, when you gotta go«, ki se je v prvem prizoru nanašala na uriniranje, smo pripotovali do nauka zgodbe o odhodu umrlih, negativnih likov ter obstanku dobrega. Čeprav srečni konci hitro izpadejo kičasto, tega ni bilo občutiti, saj sta imela improvizatorja s svojevrstnim in pristnim slogom publiko povsem na svoji strani.

serijski-dz-ankiji_2_orig