12. december, 2016 / Oder
Irina Lešnik (1989) po nekaj zbranih diplomah s področja humanistike in družboslovja piše in predava med Ljubljano in Koprom. Občasno jo odnese še kam dlje. V svojem raziskovalnem delu poskuša združiti težko ulovljivo polje umetnosti s pedagoško znanostjo in hkrati ohraniti suverenost obeh. Gledališče je njen drugi dom.

Avtorski projekt: Kako ostanem lepa in svobodna

Irina
Lešnik

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

V Cankarjevem domu se je 5. novembra odvijala premiera enega odmevnejših gledaliških dogodkov te sezone, avtorskega projekta Kako ostanem lepa in svobodna. Teatralni talk show, kot so ga poimenovali znotraj spontano oblikovanega kolektiva KOLS (Kako ostanem lepa in svobodna), je nemudoma pridobil mnoge podpornike in nasprotnike (ter seveda podpornice in nasprotnice), saj izredno neposredno obravnava perečo temo – položaj ženske v družbi nekoč in danes.

 

 

Ime predstave izvira iz naslova priročnika Kako ostati lepa in mladostna, ki ga je avtorica Nada Novak leta 1953 namenila sleherni ženski svojega časa. Priročnik, poln do konca absurdnih nasvetov o tem, kako naj bi ženske skrbele za svoj videz, je bil nekaj let nazaj ponatisnjen (!) in je ustvarjalcem projekta služil za inspiracijo. Deja Crnović (strokovna sodelavka za študije spola), Eva Kraševec (dramaturginja), Milan Marković Matthis (dramaturg), Maja Sever (igralka), Mija Špiler (izvršna producentka) ter Tina Vrbnjak (igralka) so s skupnimi močmi spisali in na oder postavili duhovit dramski komad, pri katerem niso varčevali z ironijo in samoironijo.

 

 

V prvem delu uprizoritve spremljamo besno televizijsko voditeljico Borko (Tina Vrbnjak), ki se odloči, da je po 2556 letih končno čas, da spregovori brez cenzure, pri čemer ji bolj ali manj prostovoljno pomaga asistentka Magda (Maja Sever). Gledalci predstave (ki smo hkrati v vlogi gledalcev v televizijskem studiu) skozi oddajo spremljamo več kot dvatisočletno zgodovino družbenega položaja žensk, ki se izteče v šokantno ugotovitev, da pričakovanja in zahteve, ki jih družba postavlja ženskam, že tisočletja ostajajo zelo podobna. Igralki se odlično se znajdeta v dinamično zastavljenem konceptu interaktivne oddaje in z navidezno lahkoto prevzemata različne vloge. Dogajanje v studiu prekinjajo videoposnetki in glasbeni vložki, ki nadgrajujejo žanrsko raznovrstne prizore. Pravzaprav je celotna igra kompilacija različnih prizorov, skozi katere se razvija in krepi sprva neenakovredni odnos med glavnima ženskima likoma. Konec ubere drugačne note, iz sveta kričečega šovbiznisa smo sunkovito prestavljeni v svet grške mitologije, kjer spremljamo mit o brezspolnih androginih in njihovi cepitvi na moške in ženske. Tako se s koncem v bistvu vrnemo na sam začetek vsega, odprto pa ostane vprašanje, kako naprej. Zakaj sodobna ženska še vedno ni »osvobojena« in kdo je kriv za to? Predstava nedvomno sproža premislek, odgovore pa moramo najti sami …

kols_fbimage