• Datum objave: nedelja, 15. januar 2017
  • Pregled leta 2016: Literatura

    Leto 2016 se ni začelo prav prizanesljivo: januarja nas je pretresla smrt pesnika, esejista in prevajalca Aleša Debeljaka, v februarju pa sta se na isti dan poslovila tudi italijanski pisatelj Umberto Eco in ameriška pisateljica Harper Lee. Slovensko akademsko polje so v letu 2016 pretresle smrti literarnih zgodovinarjev Franca Zadravca in Gregorja Kocijana ter pisatelja, dramatika, scenarista in akademika Saše Vuga, svetovno javnost pa je verjetno najbolj zaznamovala smrt 82-letnega kanadskega pevca in pesnika Leonarda Cohena.

     

    A vendarle je preteklo leto postreglo tudi s precej bolj veselimi novicami. Tako smo ponovno dobili lepo število nagrajencev raznih literarnih natečajev, med katerimi so bili najbolj odmevni naslednji: na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo so slavile kar tri zmagovalke: Mateja Arnež z zgodbo Das Geheimnis, Neža Lipanje z zgodbo Prvo poglavje in Helena Šuklje z zgodbo Paviljon; na 25. tradicionalnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je z zgodbo Avtobus zmagala Mirjam Furlan Lapanja; pri Sodobnosti so za najboljšo kratko zgodbo 2016 nagradili Anjo Pirnat (Kukavice), podelili pa so tudi nagrado za najboljši esej, ki je šla v roke Marku Pavlihi (Biti ustvarj(al)en). Med najbolj izstopajočimi literarnimi natečaji je zagotovo natečaj Festivala mlade literature Urška, kjer je uršljanka 2016 postala Eva Markun, pri Koridorju pa smo v letu 2016 dobili tudi zmagovalca literarno-filmskega komba Kosajte se s Kosom – to je postal Rok Bohinc, ki je zmagal z basnijo Luknja na vrhu sveta (v finalu so nastopili še Sara Horžen, Enisa Hušić, Vida Voglar in Alex Devetak). Na področju poezije je Mentorjev feferon 2016 za najboljšo protestno pesem prejel Kristian Koželj (Malica, nekje čez poldne), vitez Pesniškega turnirja 2016 pa je s pesmijo Lajanje (prvi osnutek) postal Dejan Koban (nagrado občinstva je za pesem Ruj prejela Kaja Teržan).

     

    Med nominiranimi romani Gabriele Babnik, Štefana Kardoša, Mirta Komela in Nataše Sukič je kresnika za roman Otroštvo prejel Miha Mazzini, ki je letos za mladinski roman Zvezde vabijo prejel tudi nagrado modra ptica, podeljen pa je bil tudi kresnik 25, nagrada za najboljši roman vseh preteklih kresnih noči, ki je pripadla pokojnemu Lojzetu Kovačiču za Kristalni čas. Dvojni nagrajenec leta 2016 je bil tudi Jure Jakob: za svojo zbirko kratkih zgodb Hiše in drugi prosti spisi je namreč prejel nagrado kritiško sito in Rožančevo nagrado, le-to pa je prejel tudi Robert Simonišek za zbirko esejev Trk prostorov. Sovretovo nagrado je za prevod romana Jevgenija Vodolazkina Laurus letos prejela Lijana Dejak, medtem ko je šla Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo že tretjič v roke Roku Vilčniku – rokgre, in sicer za dramo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili.

     

    Če se premaknemo na polje mladinske in otroške književnosti, je jubilejno 20. večernico za najboljše slovensko otroško ali mladinsko izvirno leposlovno delo preteklega leta prejel Peter Svetina za delo Kako zorijo ježevci, desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, pa je prejela Marjana Moškrič za mladinski roman Sanje o belem štrpedu.

     

    Med letos podeljenimi nagradami velja omeniti tudi nagrado Horsta Bieneka, ki jo Bavarska akademija lepih umetnosti podeljuje za celoten pesniški opus in je šla letos v roke književniku Alešu Štegru, pa tudi nagrado Evropske unije za književnost 2016, kjer je med dvanajstimi prejemniki nagrade slavil tudi Jasmin B. Frelih s prvencem Na/pol, ki je sicer izšel leta 2013.

     

    Država v fokusu letošnjega, 32. slovenskega knjižnega sejma je bila Italija, v tem kontekstu pa so Slovenijo obiskali nekateri sodobni italijanski knjižni avtorji: pri bralcih priljubljena Susanna Tamaro, avtor romana Nezvesti oče Antonio Scurati, novinar in pisatelj Paolo Rumiz (avtor potopisnega romana Kot konji, ki spijo stoje), avtorica in znamenita založnica Elisabetta Sgarbi, pa tudi novinarka Cristina Battocletti, pri nas najbolj poznana kot avtorica Pahorjeve biografije Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin). Seveda je bilo v okviru knjižnega sejma podeljenih tudi nekaj nagrad, med katerimi velja izpostaviti naslednje: nagrado Radojke Vrančič sta letos prejeli Tanja Petrič za prevod izbranih pesmi avstrijske pesnice Friederike Mayröcker, izdanim z naslovom Smrt zaradi muz, in Diana Pungeršič za prevod romana slovaške pisateljice Daniele Kapitanove Samko Tale: Knjiga o britofu; Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu je prejel Lojze Gostiša; za najboljši literarni prvenec 2016 je bila nagrajena zbirka kratkih zgodb Kam bi dala takle dan Metke Lampret (med nominiranimi prvenci so bili še prvenci Jedrt Lapuh Maležič, Monike Žagar, Ane Svetel in Kazimirja Kolarja), za knjigo leta 2016 pa je bila izbrana rekordno prodajana knjiga Boštjana Gorenca – Pižame sLOLvenski klasiki 1 (nominirane so bile še Don Toneta Pavčka, Oblike duha Borisa A. Novaka, Mandale – tajni vrtovi razsvetljenja Zmaga Šmitka in Pesem za liro Bine Štampe Žmavc).

     

    Kar se tiče poezije, je med nominiranimi zbirkami Dolgo smo čakali na dež Alje Adam, Delta Kaje Teržan, Druga obala Petra Semoliča in Tišima Uroša Praha Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko prejela Ana Makuc, in sicer za zbirko Ljubica Rolanda Barthesa, Jenkova nagrada, nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, pa je že drugič odšla v roke Anji Golob, tokrat za v samozaložbi izdano zbirko Didaskalije k dihanju (nominirane so bile še zbirke Poezija za avtomehanike Blaža Iršiča, Azur Mete Kušar, Tišima Uroša Praha in Sladke pogačice Toneta Škrjanca).

     

    Če se nekoliko ozremo še po svetovni literarni sceni, je zagotovo najbolj odmevala Nobelova nagrada za književnost, ki je letos romala v roke legendarnega ameriškega glasbenika Boba Dylana. Omeniti pa velja še nekatere: The Pulitzer Prize for Fiction je za delo The Sympathizer prejel Viet Thanh Nguyen, The Man Booker Prize je bila za roman The Sellout podeljena Paulu Beattyju, The Goncourt Prize je za delo Chanson douce dobila Leïla Slimani, Costa Book Awards pa so šle v roke Sebastianu Barryju za roman Days Without End, Francisu Spuffordu za debitantski roman Golden Hill in Alice Oswald za pesniško zbirko Falling Awake.

     

    Leto 2016 je bilo kar se tiče nagrad, literarnih natečajev, raznih literarnih dogodkov, predvsem pa novih knjižnih izdaj torej vsekakor zelo pestro leto, za katerega bi lahko rekli, da se je na nek način zaokrožilo z odprtjem Centra za poezijo Tomaža Šalamuna v središču Ljubljane, in sicer na dan druge obletnice njegove smrti, 27. decembra.

    Sorodni članki: