• Datum objave: ponedeljek, 8. januar 2018
  • Pesem tedna: Privilegij bivanja

    Mnogi se ljubijo. Zgoraj, angeli

    v nepremičnem etru in kristalu človeškega hrepenenja

    spletajo drug drugemu lase, jagodno svetle

    in s strukturo hladnih rek. Od časa do časa

    ošinejo nerodno ekstazo pod sabo –

    gotovo spominja na ptiče brez perja,

    ki čofotajo v pomladni luži postelje –

    nato neka ženska, pravkar ji bo prišlo,

    odlušči zaprte veke moškemu in reče

    poglej me in on jo pogleda. Ali pa je moški,

    ki vleče vrv zastora v temnem gledališču?

    Kakorkoli, pogledata se;

    dve bitji z razširjenimi očmi, grabežljivi,

    vznemirjeni, zlepljeni s trebuhoma z neverjetno sladkim

    opolzkim lepilom, strmita drugo v drugo

    in angeli so zapuščeni. To sovražijo. Patetično skomigajo

    kot viktorjanski berači na litografijah,

    ki s popolnimi potezami in alabastrno kožo ponujajo cunje

    na razuzdanih prehodih romana.

    Vse stvarstvo je prizadeto od tega gorja.

    Kot da se sliši tožeč zvok lune, ki

    vzhaja. Ljubimca ga sploh ne preneseta,

    napolni ju z neizrekljivo žalostjo, da

    zopet zapreta oči in se objameta, vsak

    z občutkom smrtonosne samosti telesa,

    ki sta ga odčarala smrti za uro ali manj

    in nekega dne, med tekom ob sončnem zahodu, ženska

    reče moškemu, zbudila sem se žalostna,

    ker ne moreš, čeprav te imam rada,

    ozdraviti moje samote,

    s čimer se dotakne njegovega lica kot v zagotovilo,

    da ga noče prizadeti z resnico.

    In moški ni ravno prizadet,

    razume, da ima življenje meje, da ljudje

    umirajo mladi, spodleti jim v ljubezni,

    v načrtih. Teče poleg nje, razmišlja

    o žalosti, ki sta jo zasopla vdihnila in si mrmraje

    izpela pot iz prihajanja, oklepajoča se s starimi, iznajdenimi

    oblikami miline in nerodne hvaležnosti, pripravljena

    biti spet sama ali nezadovoljna ali zgolj

    sopotnika kot pari na poletni plaži,

    ki iz revij berejo članke o intimnosti med spoloma –

    sebi, drug drugemu

    in silnim, nevidnim, tolažečim angelom.

     

     

    Avtor: Robert Hass

    Zbirka: Pesmi, da bi preživeli poletje (Center za slovensko književnost, 2006)

    Prevedla: Jana Putrle Srdić

    Sorodni članki: