13. april, 2015 / Literatura

Klemen Uršnik: ***

Lara
Paukovič

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Veš,

sem malce razmišljal,

o tebi, o naju, o sebi

in kako mi je dovolj tvojega jebanja v glavo,

sem malce razmišljal,

kako se ne moreš nikoli odločiti,

kam bi šla jest in kaj bi jedla,

kaj bi oblekla,

kakšen nakit nadela,

kakšne bi imela nohte

in mejkap,

sem razmišljal,

medtem ko si kuhala mulo,

kako mi greš na kurac,

ko mi ne poveš, zakaj si jezna,

kaj sem naredil narobe,

kaj odurnega ti je rekla sodelavka, ki je ne maraš,

da bi se lahko v gnusu ogorčeno zgražal nad tem…

 

Veš, draga,

včasih ko sem sfukan

od tvojega pritoževanja,

razmišljam,

zakaj moraš enkrat na teden

po trgovinah

in k frizerju

stilistu,

s tisoč prijateljicami, ki ti gredo na jetra, na kavo

na manikuro,

na pedikuro,

na shujševalno kuro

in kurjo obaro ob poldnevu.

 

Razmišljam, da mi resnično najedaš živce

in bi te najraje brcnil iz hiše,

pa te imajo moji domači preveč radi,

ne bi razumeli,

kako nemogoča si,

na koncu pa bi krivili mene,

da sem vse zajebal jaz.

Pač ne bi razumeli,

ker si se jim usrala na dušo.

 

Zmeraj pogosteje razmišljam,

da se mi jebe,

zate, za naju, zase,

pa se mi v bistvu ne,

čeprav si postala grozna v postelji,

tistikrat enkrat na mesec,

ko te ne boli glava,

ali trebuh

ali ni prava luna,

ali pa je postelja narobe obrnjena in ni prave energije

in ležiš tam,

kot hlod, dokler ne opravim svoje,

si kot toplo truplo,

le da te ne smem v rit,

tisto pa tvoj bog prepoveduje.

 

Pojebem še tvojega boga.

 

Veš draga,

tudi danes sem razmišljal –

na kurac mi greš,

pa ti tega ne upam povedat,

saj ne maram tvojih solz,

razmazane šminke,

razmetane sobe…

 

in

 

naj bo to poslovilno pismo,

ne išči me,

saj sem nekje jebeno mrtev

v svojih solzah

in s heroinom v krvi.

 

in

 

Kriva si ti,

Psica!

 

In jaz,

Prasec na kvadrat.

 

 

200px-Inkwell_icon_-_Noun_Project_2512.svg