26. september, 2015 / Literatura

Jungova Rdeča knjiga tudi v slovenščini

Mateja
Arnež

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Založba Beletrina je zbirko Koda letošnje leto zaključila z izidom dveh, za družbo izjemno pomembnih del; Jungovo Rdečo knjigo, t.i. “Biblijo nezavednega” in Beltingovo Faces: Zgodovina obraza.

 

Aleš Šteger, urednik zbirke Koda, je na torkovi novinarski konferenci med drugim povedal, da je Jungovo delo eno izmed najbolj slavljenih “javnih skrivnosti znotraj psihoanalize 20. stoletja.” Psihoterapevt je razvil tehniko aktivne imaginacije, s katero je pri sebi spremljal tok nezavednega, se vanj poglabljal in ga analiziral, zapisoval v črne knjige in upodabljal v obliki mandal. Zapiske je na koncu prepisal v usnje vezano, rdečo knjigo,  od koder izvira naslov dela, katerega prevod  v slovenščino smo dobili relativno zgodaj. Faksimile, izdan leta 2009, poleg besedil obsega tudi nekaj Jungovih risb, Šteger pa je ob tem dodal še, da bi bila faksimilirana izdaja za slovenski trg predraga, na založbi pa so želeli, da je delo dostopno slehernemu bralcu.

 

Pri Rdeči knjigi tako ne gre za znanstveno delo, temveč bolj za Jungov osebni dnevnik, ki ga je pisal zgolj zase in za katerega ni želel, da pride v javnost. Pod slovenski prevod se je sicer podpisalo pet prevajalcev, med njimi tudi Borut Škodlar, ki priznava, da je šlo pri prevajanju izjemno zahtevnega dela za velik izziv, ki je zahteval veliko usklajevanja in medsebojnega sodelovanja.

 

Na konferenci je bilo predstavljeno tudi delo Hansa Beltinga, Faces: Zgodovina obraza, v katerem je avtor v ospredje postavil zgodovino upodobitve obraza, Šteger pa je ob tem dodal, da obraz vedno predstavlja človeka, a hkrati vsebuje dvom, ali gre za t.i. pravi obraz določene osebe ali zgolj za masko.

 

Več na povezavi: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/jungova-biblija-nezavednega-tudi-v-slovenscini/374601

 

 

 

 

                    
H_Jung_LG