11. 8. 2020 / Literatura / Recenzija

Helena Henschen: V senci zločina

Založba: Beletrina
Leto izida: 2019
Prevod in spremna beseda: Mita Gustinčič Pahor 

Helena Henschen je bila švedska pisateljica, ki je vse svoje življenje delala kot grafična oblikovalka in ilustratorka. V svojem romanskem prvencu V senci zločina, ki je v originalu izšel leta 2004 in za katerega je prejela nagrado Evropske unije za književnost, opisuje raziskovanje pretresljivih umorov znotraj svoje družine. Njen drugi roman Ona je ljubila je bil izdan leta 2008, med pisanjem tretjega romana pa jo je doletela možganska kap, za posledicami katere je leta 2011 preminila.

Zgodba govori o skrivnosti Helenine družine, v kateri se je marca 1932 zgodil okrutni umor, ki se je zapisal v švedsko zgodovino in dolgo buril duhove. Fredrik von Sydow je z železno palico do smrti pretepel svojega očeta, avtoričinega dedka Hjalmarja von Sydowa, gospodinjsko pomočnico in družinsko kuharico – kasneje je sodil še svoji ženi Sofie in samemu sebi. Za seboj sta pustila triletno hčer in Fredrikovo petnajstletno sestro, avtoričino mater. Helena Henschen iz prve roke opisuje svoje raziskovanje družinske zapuščine. Skušala je razvozlati odmevno skrivnost družine, ujete v svetu zatišja, med nešteto vprašanji, skrite pred radovednimi pogledi in prepredene z duševnimi boleznimi in obsesijami, čeprav je bilo o umorih v družini prepovedano govoriti: »Govoriti o umorih je bilo nesprejemljivo in če se temi ravno ni dalo izogniti, so uporabili besedo Dogodek, a s komaj slišnim glasom. Bilo je kot s hudičem, ki so mu rekli Ta sivi ali Ta slabi. Izgovoriti besedo hudič je bila stigma. Človek je s tem tvegal, da to postane.«

Želela si je izvedeti resnico in predvsem ugotoviti, zakaj je Fredrik to naredil. Helena je raziskovala s pomočjo časopisnih virov, ohranjenih družinskih pisem in pričevanj preživelih sorodnikov. Posvetila je v sence 20. stoletja, to pa je podprla z zgodovinskimi dejstvi prve in druge svetovne vojne, gospodarske krize in množičnih bojev za pravico. Prva poglavja so namenjena predstavitvi življenja družine pod pritiskom patriharialne družbe, ki je odločala o posameznikovem življenju. Potopi se v navidezno idiličnost rodbine, ki počasi tone. Oba, Fredrik in Sofie, sta prihajala iz bogatih patriarhalnih družin. Fredrikova mati je dolga obdobja preživela v bolnišnici, Sofiejina pa je zapustila družino, ko je bilo Sofie dvanajst let. Očeta sta bila zadolžena za dotok denarja in sta bila zaradi tega redko doma – vzgajanje otrok je bilo zato dodeljeno služabnikom. Kljub Sofiejini ljubezni se je Fredrik  utapljal v dvomih, depresiji in opojnih substancah, večkrat jo je tudi varal in vedno mu je oprostila. Ko se jima je rodila hči, si je Sofie želela, da bi se skupaj ustalila, a se je Fredrik  še vedno boril z demoni, se prepiral z očetom in se pogrezal vase. Bil je dedič podjetja, ki ga ni hotel imeti, in študiral smer, ki ga ni zanimala. Avtorica namiguje, da se motiv krutega dogodka skriva v takratnih socialnih razmerah. Družba takrat ni bila popustljiva – dovolila je tepež služabnikov, prišleke s podeželja, ki so bili prepričani, da bodo v mestu obogateli, je prav tako čakalo suženjstvo, žene so bile podrejene možem, hčere svojim očetom; o mnogih stigmah je bilo prepovedano govoriti. S tem Helena odpre temo o vplivih na dejanja posameznikov in vzrokih zanje. Preteklim dogodkom se je skušala natančno približati, a dejanskega motiva, zakaj se je Fredrik  odločil končati pet življenj, in odgovora na vprašanje, ali mu je Sophie pri tem zavestno pomagala ali se je le nesrečno ujela v vrtinec upostošenja, ni nikoli izvedela. Sta v tej zgodbi prava antagonista res propadla zaljubljenca, ki sta storila etično napako, ali avtoriteti očetov, ki se zgledujeta po pravilih okolice, ne da bi mislila na čustva bližnjih? Knjiga odpira vprašanja, ki so še pred nedavnim veljala za tabu, odpira teme, o katerih je bilo prepovedano misliti, kaj šele govoriti o njih. Kljub nedopustnemu dejanju, ki ga je storil Fredrik, roman dopušča možnost, da lahko bralec z njim na trenutke tudi sočustvuje. Z opisovanjem njegovega težkega življenja v času najstništva, ko je tesnobno družbo doživljal kot velikega nasilneža, avtorica namiguje na to, kakšne posledice lahko tovrstne okoliščine pustijo na posamezniku. Videti je, da ga je odpor do družbe in sveta pahnil tako globoko, da je sodil samemu sebi, še prej pa se je maščeval tistim, ki so vanj zarezali duševne rane.

Knjiga mi je kljub uspešnosti predstavljala kar velik bralski izziv. V njej je namreč veliko letnic, podatkov, nepojasnjenih stvari, pri čemer avtorica nenehno in dokaj nepovezano skače od enega dogodka do drugega. Samo besedilo se zdi na hitro napisano in nedokončano. Pisateljica iz svojega življenja preskakuje v življenje sorodnikov in nazaj – skratka, na prvi pogled daje roman vtis površnosti, hitenja in nejasnosti. V nekaterih odlomkih je lika Sophie in Fredrika uporabila kot posamezno celoto ter iz nje razvijala fikcijske pogovore med njima in njuno mišljenje o drugih družinskih članih. Pri tem je najbrž uporabila svojo domišljijo, saj njunih občutij in osebnih mnenj ni mogla poznati. Ni zapisala, ali je Sophie morebiti pisala dnevnik, iz katerega bi lahko razbrala njena čustva. Skušala je na hitro opisati dogodke in osebe, iz tega pa je nastala zmešnjava brez glave in repa. Večkrat je treba kakšno stran prebrati še enkrat in povezati nove informacije med seboj. Primanjkuje globine in natančnejših podrobnosti, na katere bi se bralec lahko oprl, zato kaj hitro dobi občutek, kot da si je avtorica nekaj stvari izmislila.

Mogoče je bila lastna smrt in smrt dekleta, ki ga je neizmerno ljubilo, le hitrejši izhod od trpljenja v zaporu in prenašanja posledic umora. Vprašanje, ki se po prebranem romanu skoraj neizogibno postavlja, pa je, ali bi tragedijo lahko preprečili, če bi se zgodila danes, ko duševne težave niso več takšen tabu kot v tistem času in ko poznamo sredstva za zdravljenje. Bi Fredrik  tudi danes prišel do te odločitve? Zgodba V senci zločina pripoveduje družinsko tragedijo, zavito v dramo, ljubezensko zgodbo, gospodarsko krizo in propad družinskega podjetja, ter prinaša zgodovinske izseke iz življenja v tistem času, ki je že drvel v drugo svetovno vojno. Pri vsem tem skoraj pozabimo, da je bil roman napisan po resničnih dogodkih.

Helena Henschen: V senci zločina (Beletrina, 2019)