• Datum objave: nedelja, 19. julij 2015
  • Anja Grmovšek: Neznanec

    si rekel da bi rad ljubil pa ti sonce ni dovolilo

     

    in ti morje ni dalo dovolj svobode da bi skozi

     

    nevidno ogledalo gladine videl svoj pravi obraz

     

    naglušen si postal za moje besede in slep za

     

    moje zaskrbljene poglede ko nisem vedela če

     

    še pripadaš mojemu objemu in če mi je še vedno

     

    dovoljeno dajati nežne poljube za lahko noč

     

    občutljiv si postal na moje dotike ko sem ti

     

    preden si zaspal s blaznicami prstov na razdražen

     

    hrbet pisala Eneidine heksametre ki sem jih

     

    neuspešno kombinirala s svojimi vznesenimi

     

    besedami o ljubezni in o tem kako sva lahko

     

    absolutna v vsem najinem bistvu če si to dovoliva

     

    a zakaj bi si če interakcija med dvema lahko peče

     

    in naju to žgoče doživljanje zapolnjuje in nama povsem

     

    zadostuje – s tem pa sva, si rekel, večja od vseh in vsega

     

    ljubila bi tvoje brezbrižne in odsotne poglede

     

    ljubila bi tvoje nesmiselne stavke z nepravilno

     

    uporabo dvojine in napačno intonacijo ob zaključkih povedi

     

    ljubila bi tvoje dotike četudi bi za seboj puščali

     

    sled osamljenosti ker ljubezni ne moreš dokazati

     

    le s stiskom rok in z objemom od zadaj okoli ramen

     

    ljubila bi tvoje brezperspektivne sanje in se

     

    pretvarjala da so največje sanje ki jih lahko doživi

     

    sproducira in uresniči človeštvo če je dovolj vztrajno

     

    in ljubila bi vse tvoje stvarstvo z vsemi napakami

     

    čeprav se mi zdi da je tvoja edina napaka nesimetrična

     

    razporeditev materinih znamenj pod popkom

     

    ljubila bi te če bi mi to dovolilo sonce in če bi

     

    mi morje dalo dovolj svobode da bi skozi nevidno

     

    ogledalo gladine videla tvoj pravi obraz

    Sorodni članki: