26. november, 2015 / Literatura

31. slovenski knjižni sejem: O ponovnih prevodih klasičnih del mladinske književnosti

Kaja
Dragoljević

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

V sredo, 25. 11., je v sklopu Debatne kavarne SKS v prvem preddverju potekal pogovor z naslovom O ponovnih prevodih klasičnih del mladinske književnosti. Kot uvod vanj je gostja dr. Nada Grošelj prebrala odlomek iz svojega novega prevoda Pike Nogavičke, kasneje pa je pojasnila še, kako je sploh prišlo do pobude za nov prevod (tokrat prvič iz izvirnika).

 

Druga gostja dr. Barbara Simoniti je predstavila svojo izkušnjo urejanja Butalcev, kjer sicer ni šlo za prevanja iz tujega v slovenski jezik, ampak se je ukvarjala s primerjavo izvirnika in kasnejših izdaj, v katerih je prihajalo do tipkarskih napak, ideološke cenzure, mešanja lektorskih in uredniških odločitev ipd. Pri urejanju je namenoma črpala tudi iz Pleteršnikovega časa, saj so bili po njenem mnenju arhaizmi v tem kontekstu dobrodošel dodatek. Svojo odločitev upravičuje še s tem, da je besedilo opremila s slovarčki, za katere pravi, da sobodnih mladih bralcev ne ovirajo, saj so vajeni večravninskega branja. Grošljeva je opozorila na še eno lastnost sodobnih mladih bralcev: ti imajo danes več svetovljanskega vpogleda, kar pomeni, da si lahko prevajalec privošči več ohranjanja jezikovnih in kulturnih specifik, npr. pri denarnih valutah. Povezovalka Irena Duša je goste povprašala še po čustvenem odnosu, ki ga različne generacije bralcev razvijejo do dotičnih prevodov.

 

Pesnik in prevajalec Milan Dekleva je debato popestril s prevajalskimi anekdotami, npr. o pogajanju z BBC-jem o poimenovanju za Telebajske. Opozoril pa je še na en splošni vidik mladinske literature, ki velikokrat vpliva na čisto jezikovne odločitve, tj. da bralca uvaja v druge kulture, zato si lahko prevajalec oz. urednik pri teh teksih privošči več svobode kot običajno.

31_sks