21. 1. 2015 / Glasba

SONICA SERIES XIII: My Daily Noise

MoTa Point se je od začetka delovanja, katerega prvo obletnico praznujejo te dni, vzpostavil kot prostor izrazito nekomercialnih umetniških praks. Tako smo imeli tekom leta priložnost obiskati različne glasbeno-vizualne inštalacije, katere bi v Ljubljani sicer težko umestili v primeren prostor, v MoTa Točki pa so našle odlično sidrišče v obliki neinvazivnega galerijskega prostora. V podobni maniri se je zgodil tudi »rojstnodnevni« koncert dvojca My Daily Noise.

 

Daniel Buess in Kasper T. Toeplitz sta s seboj pripeljala nebroj različnih zvočil. Buess je zasedel osrednje mesto galerije z dvema velikima bobnoma, snarom v ozadju ter veliko, posebej zanj izdelano vzmetjo, ki mu služi kot naravni reverberator. Toeplitz pa se je poslužil precej manj obsežne postavitve basa, ki ga je efektiral s PC-jem, vendar velikost inštrumentov tokrat nikakor ni sovpadala z glasbenim doprinosom. V eni besedni zvezi bi se lahko koncert opisalo kot noisefest po noisefestu. Soočeni smo bili z dobrimi 40 minutami drone in noise estetike, ki je segala od industrialnih zvokov, podkrepljenih z dozdevno neskončnim reverbom Buessove vzmeti, kar je dajalo občutek ujetosti v post-apokaliptični tovarni, do mirnih delov, ki so spomnili na sobotno jutro z oddaljenim zvokom sosedove kosilnice in žvenketa pribora iz spodnjega nadstropja. Zanimiv glasbeni ekskurz pa sta si privoščila tudi z odmikom od siceršnje atonalnosti zvočne slike, ko so prostor napolnile aluzije na znane tonalitete doom in stonerskih viž, ki pa so v tokratni inkarnaciji premogle toliko »masti«, sploh iz Toeplitzevega basa, da so izpadle kot izsek iz Dopesmokerja (albuma benda Sleep) na steroidih.

 

My Daily Noise sta v MoTa točki postregla s premišljeno, suvereno izvedeno kompozicijo, daleč stran od mainstreamovskih glasbenih praks. Znova se je pokazalo, da drone in noise estetika še zdaleč nista za vsakogar, čemur bi pritrdilo tudi nekaj odhodov med koncertom ter nekaj poslušalcev, ki so očitno šli malo na zrak in, sodeč po izrazu, kratek oddih. Tistim, ki s(m)o vztrajali, pa sta Toeplitz in Buess postregla z dozo »našega dnevnega šuma« in s tem omogočila izlet v svet, kjer je omejitev le naša lastna domišljija.