14. februar, 2016 / Glasba

MENT Ljubljana, 1. dan @Kino Šiška, 3. 2. 2016

Jan
Podbevšek

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Lanskoletna prva izvedba festivala MENT, ki se je takrat še javno kitil z oznako »showcase festival«, je predstavila Sloveniji nov tip glasbenega dogodja. MENT ni samo mnogim našim glasbenim zasedbam omogočil premiernega nastopa pred zahodnimi in regijskimi glasbenimi profesionalci (menedžerji, založniki …), nam, domačim, pa ogled številnih nastopov mladih in kvalitetnih tujih glasbenih aktov, temveč je k prinesel predvsem diskurz in spoznavanje delovanja bolj ali manj razvitih glasbenih industrij po svetu, pobližnjega spoznavanja nekaterih nam nepoznanih, a po velikosti podobnih scen in prostorov (Baltik) ter kulturnega mreženja. Čeprav je bil festival tudi na Koridorju že lani deležen nekaj kritike (problematičen je bil predvsem konferenčni del), mu je bilo potrebno priznati, da pomeni za našo glasbeno krajino dodatno vrednost, kvalitativen premik oz. vsaj nagib naprej, predvsem pa velik potencial za prihodnost.

 

Naša letošnja MENT reportaža bo sestavljena iz preglednega poročila prvega dne festivala in podrobnih poročil drugega ter tretjega dne festivala. Ob tem smo že objavili dva intervjuja, narejena na festivalu, in fotoreportažo.

 

Festival se je pričel z okroglo mizo z naslovom EX-YU izkušnja. Razprava je bila namenjena pogovoru o problematikah in specifikah širšega regijskega tržišča naše nekdanje skupne države. Čeprav so govorci povedali marsikatero zanimivo informacijo o EX-YU prostoru in bili na trenutke izrazito žmohtni, v čemer je prednjačil menedžer zasedbe Dubioza kolektiv Login Kočiški, debata ni delovala posebej povezano in konstruktivno, predvsem pa ni ustvarila oz. ponudila nobenih domislic, usmeritev in rešitev za naš prostor. Vse preveč so se govorci osredotočali na osebne zgodbe in referirali na zahodne kreativne modele, v našem prostoru pa izpostavljali prešibko podporo inštitucij, sponzorstva in prakse sive ekonomije.

 

Za glasbeno otvoritev MENTaa je poskrbel Kar Čes Brass Band iz Cerkna. Fantje so obiskovalce ob bučnem pleh preigravanju različnih standardov vodili po Kinu Šiška in se vmes ustavili samo za pozdravni nagovor vodij festivala. Svoj nastop so zaključili direktno pred odrom Katedrale, ki je le nekaj sekund kasneje odmevala v zvoku uvodnega ritma tria Jimmy Barka Experience. Ti so v svojem skorajda enournem programu pripravili pravo muzikalično poetopografijo. V svojem nastopu so se glasbeno sprehodili po geografsko različnih predelih sveta in vse to odlično navezovali na najrazličnejše odvode sodobne elektronske glasbe. Najsije šlo za psihedelične gruve, ambientalen zvočni horizont ali pa za beat-orientiran del nastopa, prav vedno je v ospredje prišla poznavalska žilica tria, ki se ni kazala samo v vrhunski tehnično-obrtniški izvedbi koncerta, temveč predvsem v tem, da znajo fantje razmeroma neznane muzikalije predstaviti v takšnem avdiovizualnem paketu, ki le redkokaterega glasbenega navdušenca pusti ravnodušnega.

 

Povsem nekaj drugega, lahko bi rekli tudi antipol slišanemu iz Katedrale, pa je v Komuni predstavljal avstrijski duo Leyya. V ritmih aktualističnega atmosferičnega elektronskega popa je dvojcu uspelo predvsem dodobra zdolgočasiti publiko. Priča smo bili že neštetokrat slišani sodobni kombinaciji prijetno zasanjanega ženskega glasu, indie melanholijam in produkcijsko spolirani muziki, ki pa, izvzemši nekaj zanimivih zvočnih domislic, ni bila na nivoju večine nastopajočih. No, o posebej posrečenem nastopu ne morejo govoriti niti pri Noctiferii, ki so v Katedrali predstavili svoj unplugged projekt Transnatura. Kar je konec decembra delovalo v Kranju v Layerjevi hiši, tokrat v veliko večjem prostoru Katedrale nikakor ni. Zasedbi nikakor ne moremo očitati deficit inštrumentalnega znanja, a njihove skladbe epskih razsežnosti so v tej slečeni različici tokrat zvenele borno, spiritualno ceneno in razmaličeno. Muzika se je takorekoč porazgubila po različnih kotičkih Katedrale.

 

Povsem drugo plat večera pa so predstavljali zadnji trije nastopajoči. Najprej je Nina Bulatovix v spodnji dvorani Kina Šiške uprizorila še en zapomnljiv nastop. Fante je kot že ničkolikokrat do zdaj krasila odlična zvočna eklektična zmes, punk drža in subitilen filingaški pristop k umirjenejšim delom nastopa. Njihov koncert bi lahko podnaslovili tudi z »Evforija, ki sprošča in napeljuje k refleksiji in uporu.« Koncert Nine Bulatovix se je kaj hitro preliv v še bolj težkokategorniške vode že nekaj let najbolj vroče zasedbe v regiji srbskih Repetitor. Čeprav je prvi del koncerta minil v res slabi zvočni sliki, je triu vseeno ponovno uspelo navdušiti in razkuriti prisostvujoče s kopico neposrednih kitarskih pesmi s karakterjem, ki so se iskrile od velikih rifov in udarne ritem sekcije. V zadnjem delu koncertu smo bili priča novitetam zasedbe, ki so nas delno tudi s pomočjo večglasnega petja vodile vse od imitacije samostanskega vzdušja do grozljivih apokaliptičnih podtonov v skladbi »Beskraj«. Za zaključek večera in vrhunski afterparty so v Komuni poskrbeli zagrebčani ABOP. Njihov nastop je bil zvočno žarišče natripiranih in eksperimentalnih zvočnih (vz)gibov, ki so v nenehnem transu in plesu držali obiskovalce pokonci vse tja do pol druge ure zjutraj. Dalj bi bilo že nespodobno. Že ob desetih zjutraj se je namreč pričel tokratni konferenčni del festivala z uvodnim hitrostnim mreženjem v kafani Skopje – Ljubljana.

                                   
rep