13. 2. 2015 / Glasba

Festival MENT Ljubljana: petkov konferenčni del

REŠEVANJE SVETA S FESTIVALI?

 

Petkov dan se je otvoril s konferenco, ki se je spraševala, ali lahko s festivali rešimo svet. Velikopotezno, kot se sliši, se je festivalno organiziranje obravnavalo v širšem pogledu: kako lahko festival kot dogodek spodbudi lokalno gospodarstvo, kakšen je njegov družbeno-kulturni pomen za regijo ter kako si zagotoviti vnovično vračanje udeležencev. Glavno, kar je bilo izpostavljeno, je bilo dejstvo, da se z organizacijo festivala zelo težko služi (čeprav so si za glavne idejne »nasprotnike« vzeli ravno festivale, ki se organizirajo zavoljo služenja denarja, npr. festivale ob hrvaški obali, na katerih se znajde več Britancev kot pa lokalcev). Večino denarja naj bi se namreč povrnilo v količini vstopnic in v obliki sponzorstva, ki pa vsaj v sedanjem času nista zanesljiva finančna dohodka. Festival mora zato privabljati ljudi s tem, da se bolj predstavlja z nekim vzdušjem in unikatno lokacijo kot pa s promocijo velikih imen festivala, ki za festival predstavlja tudi največji finančni zalogaj.

Na tem mestu bi lahko še opozoril na dejstvo, da se je večina teh dejstev pojavila v kasnejši debati o klubih in lokalni sceni, kjer so se točno festivali pokazali kot glavni krivec za poletno koncertno zatišje in splošno krizo klubskega dogajanja. Festivali ne morejo rešiti celotnega sveta.

 

UJČKANJE BENDOV

 

Druga dopoldanska konferenca je bila namenjena spoznavanju vlogi glasbenega menedžerja, kjer smo od govorcev izvedeli predvsem njihove osebne zgodbe o uspehu in spoznavanju njihovih vlog. Tekom ene ure poslušalci nismo bili deležni konkretnih informacij o tem, kaj počne glasbeni menedžer in kdaj ga njegova vloga ločuje od delovanja glasbene skupine. Poleg mreženja je bilo njegovo poslanstvo izpostavljeno zgolj kot bendov skrbnik. Na sami konferenci je bil prisoten tudi Ivan Novak, član (in menedžer) skupine Laibach, ki se je vlogi menedžerja enostavno odpovedala in so vzeli stvari v svoje roke. Premalo časa se je namenilo tovrstnim dosedanjim uspelim praksam, sploh pa se je premalo izkoristilo najbolj bistveno polemiko – kdaj je primeren trenutek, da si skupina zagotovi glasbenega menedžerja. Preveč je bilo na tem mestu govora o čustvih in doživljanju poklica kot pa njegovem ustreznem profiliranju in doprinosu h glasbeni skupini.

S tem pa je zopet konferenca izpadla iz vidika glasbenih menedžerjev in premalo iz perspektive bendov in njihovih dosedanjih konkretnih izkušenj. Prisluhnili smo samo izkušnjam samih menedžerjev iz različnih geografskih in gospodarskih okolij, ki pa jih težko apliciramo na lokalno raven.

 

KLUBI: FUNDAMENT

 

Zapiranje klubov je najnovejši trend udarcev alternativni glasbeni sceni. Primat prevzemajo festivali, ki v zadnjih letih nastajajo kot gobe po dežju. Okrogla miza je zato združila programske vodje klubov in odprla to izredno bolečo debato. Kako je klubom, sploh v naši regiji, ki že tako dobivajo turnejske drobtinice, preživeti? Festivali so morda očiten razlog, ampak poudarjali so se tudi iz leta v leto višji stroški višjim inštancam, hkrati pa neizogibno spreminjanje interesov novih generacij. Rešitve, kljub odločnosti gostov, niso zvenele pretirano optimistične – hoja po poti, ki so si jo zastavili, brez nekih (verjetno potrebnih) inovativnih sprememb. Nekoliko naivno prepričanje, da bo vztrajnost zmagala. Tudi ob vprašanju, kaj se storiti, če se trend hišnih koncertov iz Amerike, kjer klubske kulture skorajda ni več, preseli v Evropo, ni bilo drugačnega odgovora. Okroglica je žal zaključila tako, kot je otvorila – z nekoliko mučnim in žalostnim vzdušjem.

 

KAKO ZAPRAVITI 1000 EVROV ZA SPLETNO OGLAŠEVANJE

 

Še ena konferenčna miza s pomenljivim naslovom je ponudila predvsem anekdotno in neaplikabilno zgodbo oglaševanja. Morda je na mestu ponovno opozoriti na manjek osnovnega znanja in infrastrukture naše regije, ki so jo večinoma zanemarili. Čeprav bi lahko vlekli vzporednice in iskali inspiracijo v primerih, ki so jih gostje navajali – recimo uspeli viralni video nekega benda, ki je bil v svojem energičnem jazu ujet med igranjem v podhodu ali pa promocija albuma že močno vzpostavljenega glasbenika, ki mu je bilo svetovano, naj odpre klub z imenom albuma izključno za eno noč in eno žurko. Sicer zanimive ideje so bile povečini preveč fragmentirane za neko smiselno in koherentno ponotranjenje ter identifikacijo.

 

POSLUŠALNICA – ELEKTRONIKA

 

Druga poslušalnica MENT-a je bila namenjena elektronski glasbi, v svojem oziru in izvedbi pa je bila precej slična mlačni rock poslušalnici z dneva poprej, kljub ideji, ki ostaja sveža in privlačna. Samo osredotočenje je bilo ponovno več ali manj na tržnosti, ponovno tudi nismo doživeli obljubljene analize, odprte kritike in iskrenih komentarjev. Vse je delovalo nekoliko apatično, vse je bilo tudi več ali manj podobno ocenjeno. Za razliko od četrtkovega nekompromisnega Johna Robba je tokrat poslušalnico prevevala diplomatskost in kar nekolikšna sramežljiva komunikacija, k čemur je brez dvoma doprinesel tudi jezikovni zid.

 

ARTIST TALK:
COUNT PREDSTAVLJA UNSOUND

 

Mikael Eldridge oz. Count je glasbeni producent iz San Francisca. Tekom svoje dolgoletne kariere je kot producent in inženir sodeloval z glasbeniki, kot so DJ Shadow, Frank Sinatra, Radiohead, No Doubt, New Order, Run DMC, Tycho ter Thievery Corporation, na MENT pa je prišel predstaviti svoj najnovejši projekt Unsound; dokumentarec o vplivu brezplačne internetne kulture na ustvarjalce in glasbeno industrijo.

Začel je udarno. Prvih petnajst minut pogovora je namreč namenil sistematičnemu demantiranju nekaterih izjav, ki so bile izrečene prejšnji dan na konferenci »Kako zaslužiti z brezplačno glasbo?«. Tako je ostro nastopil proti izjavi, da je kriza že mimo, po njegovih besedah je to zgolj mnenje, ki ga propagirajo tehnološka podjetja, katerim ne gre slabo, v sferi glasbene industrije pa je kriza še kako prisotna. Prav tako se je obregnil ob mit o turnejah in majicah. Poslovni model, kjer bendi svojo glasbo ponudijo zastonj, služijo pa s turnejami in prodajanjem majic, po njegovih besedah ne deluje, dokler niste sposobni redno privabljati 1000+ ljudi na svoje koncerte.

V nadaljevanju pogovora se je Count lotil osrednje teme, torej sistematskega pregleda vpliva zastonjske kulture na glasbeno industrijo in njene akterje. V sledeči uri in pol je s publiko delil mnogo anekdot iz svojega dolgega producentskega staža, skupni imenovalec vsem pa je, da je piratstvo ekonomsko popolnoma devalviralo glasbo, velike korporacije pa so vskočile in začele služiti, tako na piratskih straneh kot tudi s streaming servisi, ki svojim naročnikom mnogokrat ponujajo glasbo avtorjev, ki niso prodali ali oddali svojih avtorskih pravic (npr. Spotifyju). V tem grmu pa tiči največji grabežljivi zajec, saj postane očitno, da glasba, ki jo zastonj snamemo s spleta, ni res zastonj. Veliki denarji se namreč plačujejo, da na mp3skull.com in podobnih straneh gledamo reklamna sporočila, ta denar pa seveda ne najde poti do dejanskega avtorja.

Zanimivo je Count izpostavil, da je trenutna situacija mnogo slabša od nekdanjih velikih »zlobnih« založb. Le-te so vsemu navkljub vlagale denar v svoje umetnike, Google in ostali pa tega ne počnejo in tako nam ostane le »prosti trg«, kjer je naša glasba ali zastonj ali pa z njo služijo drugi. Ostalim, ki si takšnega sistema ne želimo, pa na žalost ostaja le Bandcamp in podobni.

 

BITBANGER LABS: PIXELSTICK

 

Pixelstick je orodje za t.i. lightpainting. Omogoča slikanje poljubnih digitaliziranih podob na fotografijo z dolgo ekspozicijo. Duncan Frazier in Stephen McGuigan iz Brooklyna sta na MENT prišla predstaviti svojo Kickstarter uspešnico, izvedla pa sta tudi večdnevno delavnico v Poligonu na Tobačni. Zadnji artist talk je bil v primerjavi s prejšnjimi precej bolj sproščene narave, bolj kot ne je šlo le za enourno predstavitev ustvarjalcev Pixelsticka, njune življenjske zgodbe in življenjske zgodbe njunih izdelkov. Precej luštno, vendar zastavljeno povsem neproblemsko. Zgodba o uspehu za pomiritev živcev. Tipičen showcase.