3. maj, 2015 / Film/TV

Pasolini

Aleš
Oblak

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Pasolini je francosko-belgijsko-italijanski koprodukcijski film, v katerem sledimo zadnjim dnevom življenja italijanskega režiserja in pisatelja Piera Paola Pasolinija (1922–1975), ki je hotel s svojimi desadovskimi stvaritvami šokirati javnost, prek njih pa se je bojeval za boljšo družbo. Bil je eden najvplivnejših evropskih intelektualcev ter akademikov našega časa in škoda je, da je le malo tega videti skozi ta biografski film.

 

Delo ima tri zelo očitne dimenzije. Vidimo Pasolinijevo ustvarjalno in intelektualno življenje, njegov vsakdan ter njegovo bridko smrt pod roko homofobije, zoper katero se je tako strastno bojeval. Ti trije vidiki filma se spretno prepletajo, imajo pa vsak drugačno težo, tako kar se tiče sporočilnosti kakor tudi kakovosti. Ko se pred nami prek fiktivnih intervjujev ter razmišljanj o zamislih za prihodnje projekte odvije njegovo ustvarjalno življenje, film blesti. Tu gre za nekakšno ljubezensko pismo ljubiteljem Pasolinijevega ustvarjalnega opusa, obenem pa vidimo tudi odličen nastop Willema Dafoeja v vlogi umetnika. Temu pa skoraj popolnoma nasprotujejo prizori iz vsakdana, ki so polni trivialnosti. Ne tiste življenjske, kakršno je pričakovati pri vsakem biografskem filmu, ampak trivialnosti, ki je tam le zato, da zapolni minute do konca filma. Večina teh prizorov ne vodi nikamor in nam ne prinese pretiranega čustvenega naboja ali estetskega užitka.

 

Dramatični vrh pa je nesporno najmočnejši del celotne Ferrarove stvaritve. Zadnja tretjina je bridka, močna in učinkovita, tako da si je film vredno ogledati že samo zaradi njegovega zaključka, ki gledalca zadene kakor udarec v trebuh. Poleg tega celotno delo odlikuje odlična režija, ki spretno niha med resničnostjo in sanjami, med kadri, ki so ključnega pomena za samo biografsko zgodbo, ter tistimi, ki si dovolijo obviseti na arhitekturi Italije, države, s katero je bil Pasolini ves čas v sporu.

 

Pasolini je film, ki ima svoje napake, ki izvirajo iz njegove zasnove. Kljub temu pa je posnet in zaigran s tolikšno spretnostjo, da bo to poslastica ne le za oboževalce tega velikana sodobne evropske kulture, ampak za ljubitelje umetnosti nasploh.

Pasolini