29. avgust, 2016 / Film/TV

Ogorčenje (Indignation)

Veronika
Šoster

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Režijski prvenec Jamesa Schamusa Ogorčenje je posnet po predlogi istoimenskega romana enega izmed vidnejših imen sodobne ameriške literature, Philipa Rotha. Schamus, ki je v filmskem svetu znan predvsem po delu producenta (Gora Brokeback, Prežeči tiger, skriti zmaj), je z mehko tenkočutno dramo, ki tiho odpira problematiko kontroverznosti in konservativnosti ZDA v 50. letih prejšnjega stoletja, poskrbel za nadobuden prestop.

 

Marcus Messner (Logan Lerman) je ambiciozen mladenič, ki ga vsi v mestu poznajo kot tistega prijaznega, pametnega, neproblematičnega mesarjevega sina, pred katerim se odpira bleščeča prihodnost. Že pred prihodom na kolidž stremi k uspehu, vendar že kmalu naleti na težave. Prva se pojavi že doma, kjer Marcusovega očeta popadata paranoja in strah pred njegovo neodvisnostjo, nato nesporazumi s sostanovalci ter spopadanje s konvencijami konservativnega kolidža v Winesburgu.  Olivia Hutton (Sarah Gadon) je bistro dekle s temno preteklostjo, ki s svojimi nekonformističnimi dejanji predrami in zbega Marcusovo zadrte predstave o spolnosti. Schamus skozi njun odnos, ki ga Lerman in Gadova zadovoljivo izpeljeta, in skozi detajle v podobi rdečih in belih cvetov vrtnic, izriše subtilno in svojevrstno interpretacijo romana. V romanco dveh posebnih in močnih karakterjev poseže prav tako močna osebnost Marcusove mame, ki jo odlično odigra Linda Emond. Film z njo vzpostavi trdoživost in racionalnost judovske kulture.

 

Marcusova odločitev, da bo njegova prioriteta trdo delo za odličen uspeh in ne druženje z vrstniki, zmoti dekana Caudwella (Tracy Letts). Dekan je poosebitev konservativne ameriške miselnosti, zakoreninjene v kulturne determinizme. Napet dialog, ki se v klasično scensko postavljeni dekanovi sobi odvije med njim in Marcusom, se stopnjuje z vsako izrečeno repliko. Lettis je dekanu vnesel pokroviteljsko držo in ton glasu, Lerman pa je na tem mestu izvrstno prikazal bes, ki se skriva pod mirnostjo in preudarnostjo mladega intelektualca.

 

Dogajalni čas filma je ZDA zaznamovala tudi Korejska vojna, še ena izmed ameriških vojn iz takšnih in drugačnih interesov, ki so jih v nadaljevanju stoletja nanizali kar nekaj. To družbeno-politično dejstvo je v romanu prepleteno z vprašanjem o smrti in smrtnosti, kar je v filmu ravno tako vzpostavljeno, a Schamus daje prednost drugim tematikam, kot so že omenjena konservativna in konvencionalna podoba takratnih ZDA ter neizogibna in utesnjujoča kulturna determiniranost. Režiser skozi film subtilno menjuje kadre med podobo tipične judovske mesnice, male študentske sobice, knjižnice in minimalistično opremljene bolniške sobe, s katerimi prinese mehkobo v zgodbo z ostrimi robovi. Lahko bi rekli, da je mehkoba jesenskih barv, ki jih uporablja tudi Schamus, značilna barva 50. let. Pod te barve pa je ujeta drama mladega človeka, intelektualca, ki ga želja in zagon na koncu pripeljeta na pot, ki se ji je hotel izogniti.

 

Napovednik za film:

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=ELKsrUssyQE[/embedyt]

 

                                             
(75) ogorčenje