• Datum objave: četrtek, 8. junij 2017
  • Lepotica in zver: hrupna predelava ali samo zganjanje cirkusa?

    Spomnim se, ko sem kot otrok z očetom hodila v edini otroški kino v Ljubljani, ki se je imenoval Kino Mojca. Za Pivovarno Union se je skrivala mala dvoranica, v kateri sva si ogledovala Disneyjeve risanke. Pred začetkom filma sva vedno pojedla kakšen toast in še vedno ga slišim, kako mi je bral podnapise, saj filmi v tistem času niso bili sinhronizirani. Eden izmed mojih najljubših je bil Lepotica in zver (Beauty and the Beast, 1991). Bill Condon je po 25 letih režiral predelavo risanke in s svojo ekipo ustvaril fantazijski glasbeni film, ki sloni predvsem na nostalgičnih občutkih. V preteklosti je režijski stol zasedel pri dveh filmih sage Somrak (The Twilight Saga: Breaking Dawn, 2011 in 2012), oskarja si je prislužil za scenarij filma Bogovi in pošasti (Gods and Monsters, 1998) in nominacijo za scenarij filma Čikago (Chicago, 2002). Scenarij za letošnji film Lepotica in zver (Beauty and the Beast, 2017) sta napisala Stephen Chbosky in Evan Spiliotopoulos.

     

    beauty-beast-2017-belle-emma-watson

     

    Feminizem v popularni kulturi

    Lahko si torej predstavljate moje vznemirjenje ob napovedi ponovitve filma, tokrat z Emmo Watson v glavni vlogi. Očarljiva igralka s certifikatom za učiteljico joge in javnim podpiranjem feminizma je bila očitno pravšnja za vlogo večplastne Belle, ki živi samosvoje, samostojno življenje in sanja o pobegu iz provincialnega življenja. A se tu kaj hitro zataknemo – dandanes pričakujemo radikalnejše premike pri prikazu emancipacije žensk in  načinu reprezentacije feminizma v popularni kulturi. Bella je prikaz samostojne in svobodne ženske, ki se ima za drugačno od sovaščanov. Od drugih deklet se razlikuje tudi po zunanjosti, saj je rjavolaska, ki se med množico sprehaja s knjigo v roki. Gaston je klasični šovinist in seksist, ki ga Belle privlači veliko bolj od plavolasih deklet. Ravno zaradi zavračanja še bolj sili vanjo in njegovo zapeljevanje je agresivno ter hkrati nesprejemljivo. Zaradi tega nam uspe popolnoma spregledati dejstvo, da se je Belle zaljubila v svojega ugrabitelja. Filmu se očita spodbujanje žensk, naj ostanejo v razmerju z nasilnim moškim, saj se bo ob ljubeči ženski, spremenil iz zveri v prečudovitega princa. Nekateri so v odnosu med Belle in Zverjo prepoznali Stockholmski sindrom, ko se žrtev identificira z agresorjem in z njim vzpostavi čustveno vez. Odgovor Emme Watson na ta očitek je, da se Belle s svojim ugrabiteljem ni identificirala ter se mu mnogokrat glasno in jasno upre. Romantična vez se pri njiju razvije zelo počasi, s pomočjo spoznavanja in učvrstitve prijateljske vezi, kar se Watsonovi zdi ultimativen način predajanja novi ljubezni. Ker se je označila za feministko, je po izidu filma prejela kup kritik ob slikanju za revijo Vanity Fair, ko je pokazala del svojega oprsja. Grajali so jo, saj se zagovornica feminizma in vzornica iz filma Lepotica in Zver ne bi smela razkazovati. Emmin odgovor na opazke se je glasil takole: »Feminizem daje ženskam možnost izbire. Feminizem ni palica, s katero ena ženska tepe drugo. Pomeni pa svobodo, osvoboditev in enakost. Res ne vem, kaj ima moje oprsje s tem.«

     

    Feminizem se v filmu pojavlja mehko in namen ustvarjalcev je očitno ohranjanje klasične zgodbe in pritiskanje na gledalčeve nostalgične gumbke. Priznam, da sem si želela začutiti nostalgijo iz otroških let, zato sem si premiero ogledala v Kinu in gledališču Bežigrad, ki s svojim retro stilom in eno samo dvorano odzvanja vse tisto, kar bi izkušnja kina morala biti. Ob vstopu v dvorano pa sem opazila, da nisem edina, ki je prišla obujati deklico v sebi.

     

    MV5BMjczNzQ0OTcyNV5BMl5BanBnXkFtZTgwNTAyOTE1MDI@._V1_SX1500_CR0,0,1500,999_AL_

     

    Nekaj sprememb, a skoraj vse drugo enako

    Belle odrašča v preprosti vasici z očetom, ki je zbežal iz Pariza. Zgodba o Bellini mami, ki v Parizu umre zaradi kuge, je v filmu dodana, saj o njej iz risanke prav nič ne izvemo. Očitno so si pisci želeli zaokroženo zgodbo, saj se simbol vrtnice pojavi že ob Bellinem rojstvu. Razlikuje se tudi lik očeta, ki v risanki deluje kot prikupen in malo zmešan genij, a je v filmu finomehanik, ki ga preprosta okolica ne razume in ga ima za norega. Popravlja ure in svoje znanje predaja svoji hčerki, a je ta očitno le podajalka orodja in ne tista, ki ustvarja in izumlja. V filmu so ji namenili izumiti nekakšno različico »pralnega stroja«, a ji okolica še vedno ni dopuščala uživati v sadovih svojega dela.

     

    Luke Evans v vlogi Gastona želi Belle osvojiti in jo ujeti v zakonsko zvezo. Gaston je lovec, vojak in alfa samec, zanj zavrnitev ne pride v poštev. Bella, ki je samozadostna, inteligentna in neustrašna, se zanj sploh ne meni in v filmu deluje veliko bolj odločna kot v risanki. Lik Belle zasenči prav vse ostale akterje, pa naj bo to zlobnež Gaston, ki kar poka od egocentričnosti, ali pa Zver, ki kljub svoji grozljivi zunanjosti v sebi skriva milino in nežnost, čeprav so se vizažisti v filmu potrudili, da je videti prav šarmantno. Emmo Watson bi si ob svojem glasnem zagovarjanju ženskih pravic in feminizma težko predstavljali, da bi sprejela kakršnokoli drugo žensko vlogo Disneyjevih princes, čeprav Belle že v samem startu to ni. Emma s svojim osebnim mnenjem o neodvisnosti in samostojnosti vseh žensk odlično obogati lik Belle.

     

    Beauty-and-the-Beast-(2017)-1-Full

     

    Knjige, intelektualci, obleke in še kaj. Vse naj se sveti!

    Filmska predelava risanke iz leta 1991 prepriča z bogato kostumografijo, nakitom, uročenimi animiranimi hišnimi pomočniki in glasbo. Film zbuja delček magije in ljubezni, ki se je v tem svetu izgubila, a jo knjigoljubke in knjigoljubi popolnoma razumemo. Kdo se nebi zaljubil v zver, ki bi mu ponudila takšno knjižnico?! Šalo na stran, a opazna je razlika med tem dejanjem v filmu in risanki, saj ji v filmu Zver dvorano polno knjig prav nonšalantno ponudi, risana Zver pa lastništvo knjižnice Belle preda veliko bolj nežno ter z dejanjem spodbudi poglabljanje odnosa med njima. Filmska Zver je mlad in visoko izobražen aristokrat, ki se prav nič ne sramuje dejstva, da je imel možnost dragega izobraževanja. Ravno zaradi svoje ošabnosti deluje poleg Belle, ko je navdušena nad svojo novo knjižnico in ji znanje pomeni neustavljivo moč, plitko. Če se spomnimo na risano Zver, ta ni znala brati, na kar je Belle prevzela vlogo učiteljice in mentorice. V starejši različici je Zver veliko bolj preprost in očitno neuk, kar se ne sklada  s statusom princa.

     

    Jacqueline Durran je prejela oskarja za kostumografijo v filmu Ana Karenina (Anna Karenina, 2012), a v Lepotici in Zver ni prikazala nekih drugačnih ustvarjalnih presežkov ali bolj izvirnih oblek za dvorjanko Belle. Držali so se izvornega in niso prikazali ničesar, kar že ni bilo videno. Obleke izražajo razkošje, a to je tudi vse. Malo večjo zavzetost so pokazali pri vaških oblekah, ko so Belli dodali zunanje žepe na modrem kostumu. Želeli so posnemati zgodovinski stil, a so hkrati obliko malo priredili za neodvisno junakinjo, ki tokrat nosi jahalne škornje. Vsem dobro znano rumeno plesno obleko v filmu Belle sešije Madame Garderobe. Na pomoč ji priskoči začaran grad, ki potiska obleko z zlatimi vzorci v stilu rokokoja, pravi Jacqueline. Da se je vse še malo bolj svetilo, so dodali kristale Swarovski. Ekipa kostumografov se je za Bellino rdečo obleko odločila, da jo naredijo iz okolju prijaznih materialov. Celotna predelava in sestava obleke je bila naravi prijazna. Zdi se sijajno, da ustvarjalci ozaveščajo o problemu tekstilne industrije in vpliva, ki ga ima ta na okolje, ampak vse skupaj nekako ne pride do izraza, če nam Durranova ne bi podatka eksplicitno izpostavila.

     

    BB3

     

    Takšen cirkus za nič ali starševski nadzor

    Josh Gad igra LeFoua, stranski lik, ki ga, za razliko od risanega junaka, razvije in poglobi. LaFou je komičen lik, ki očara občinstvo in popestri dogajanje. Po premieri se je v zvezi z LeFouem, mnogo staršev spraševalo o primernosti prikazovanja istospolno usmerjenega lika. Priznati si moramo, da v filmu izkazovanje ljubezni do drugega moškega ni jasno, saj je v kratkem prizoru LeFou le zaplesal z drugim moškim. Režiser Bill Condon je pred izidom filma podal izjavo, da bo LeFou postal prvi Disneyjev istospolni lik. Ruska oblast, Hong Kong, Malezija in Ameriška zveza krščanskih kinematografov so zato hoteli prepovedati predvajanje filma. Ko pa so film končno videli, so opazili, da je istospolna scena tako nedolžna, da je še opazimo ne. Glede na režiserjevo obljubo o drugačnosti in izzivalnosti bi vseeno pričakovali več. Celotna zadeva deluje kot nekakšna predpromocija filma, a je nekaj članov LGBT skupnosti vseeno zadovoljnih, saj je prišlo do premika, čeprav majhnega.

     

    Film je očitno zvesta predelava risanke in ustvarjalci se niso kaj močno odmaknili od originala. Trkanje na nostalgijo je na prvem mestu, a so odprli tudi nekaj problematičnih vprašanj. Nekateri se strinjajo, da bi lahko to storili z veliko bolj radikalno predelavo, ki bi odstopala od klasičnih Disneyjevih uspešnic. Pohvala ustvarjalcem ostaja, saj se je ob filmu odprlo veliko vprašanj.

     

    Napovednik za film:

    Sorodni članki: