10. maj, 2016 / Film/TV

Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!)

Veronika
Šoster

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Film, o katerem je bilo veliko povedanega in napovedanega že pred svojim izidom, se je letos premierno predstavil na filmskem festivalu Tribeca in požel masiven uspeh in hvalo. Vsebina je kočljiva; govora je o jugoslovanskem vesoljnem programu, ki naj bi ga Tito v 60. letih prodal ZDA in s tem, vsaj po filmu sodeč, zapečatil razvoj in propad Jugoslavije.

 

O tem obdobju in vodji lahko danes veliko beremo in slišimo, če ne ravno iz zgodovinskih učbenikov in zajetnih monografij, pa s pomočjo interneta in ustnega izročila. Ta doba je zaradi svoje polpretekle narave še vedno prepletena z velikim številom mitov, legend, polresnic, neraziskanih zgodb in pripovedi. Na prav taki zgodbi stoji tudi premisa filma, ki raziskuje sebi prikrojen mit o vesoljnem programu, skritem med razpadajočimi podzemnimi rovi blizu Bihača v Bosni.

 

Dokumentarna drama, mokumentarec; to sta oznaki, ki jih pričujoči film nosi, in obe tudi držita. Houston, imamo problem! izrablja obliko dokumentarca za to, da bi nas prepričal v svojo legitimnost, a v svoji narativi prikrojuje resničnost v prid fikcije. Tudi predstavnik »pop filozofije« Slavoj Žižek se (verjetno namenoma) s svojo prisotnostjo v filmu izkaže za izvrsten člen v potrjevanju in razpredanju o filozofiji in psihologiji mita, ki prežema celotno zgodbo.

 

Navedbe nekdanjih delavcev jugoslovanskih varnostnih služb in psevdoinženirjev dajejo celotni zgodbi, da ne rečem teoriji zarote, videz resničnosti, ki pa je le delna. Resničnost in fikcija se mojstrsko prepletata med seboj, da si gledalec skoraj ne more pomagati, da ne bi verjel filmu in njegovi vsebini. A ravno tu stoji past: kaj sploh je resnica in ali je to bistveno?

 

Potovanje od Houstona do vojaške baze Željava (BIH), Pule in Paga (Hrvaška) spremlja osebno zgodbo Iva Pavića, jugoslovanskega inženirja, ki je svoje življenje preživel kot delavec pri NASI. Po desetletjih življenja v ZDA se skupaj s snemalno ekipo vrača na rodni Pag, da bi se tam srečal s svojo hčerko, ki je vse do tedaj verjela, da je njen oče umrl v prometni nesreči nedaleč od doma. Pavić predstavlja posameznika, ki je postal ujet v zgodovinske tirnice, iz katerih se vse do visoke starosti ni uspel rešiti. In prav tu tiči esenca tega filma. Houston, imamo problem! je v bistvu zgodba o vseh nas, ki smo ujeti v napol fikcijska napol resnična življenja, v katerih politični dogodki iz ozadja krojijo nadaljnji potek naših življenj.

 

Režiser Žiga Virc in direktor fotografije Andrej Virc sta uspela film tudi vizualno pripeljati do zelo visokega in kvalitetnega stanja. Raba potujoče kamere in visoko postavljenih ptičjih perspektiv nam daje občutek, da imamo kot gledalci širok in posledično (navidezno) objektiven pregled nad dogajanjem. Staro se fluidno staplja z novim in prehodi med arhivskimi posnetki in posnetki na terenu se neprisiljeno združujejo in ločujejo drug od drugega v filmski kontinuiteti. Prav tako ne manjka malce DIY posnetkov, posnetih v avtomobilih, na ladjah in sprehodih, ki so tipični za dokumentaristični filmski žanr. Najbolj vizualno zanimiva je postavitev Slavoja Žižka v bel »brezprostoren« prostor s starinsko televizijo, ki spominja na sceno iz filma Matrica (The Matrix, 1999), kjer Morpheus Neona popelje v construct room. Glasbena podlaga je precej tipična, da ne rečemo klišejska, saj nam udari v ušesa v najbolj dramatičnih trenutkih. Režiser je z oblikovalcem zvoka ohranil kar nekaj zvočnih linij iz originalnih in arhivskih posnetkov, kar daje filmu pridih avtentičnosti in celostne povezave med sedanjostjo in preteklostjo.

 

Studio Virc se je tega projekta lotil zelo pogumno in že z objavo promocijskega posnetka vzbudil veliko pozornosti in zanimanja za predstavljeno tematiko. Film je sofinanciran in koproduciran tudi s strani evropskega sklada Eurimages in BBC Europe, kar tudi niso mačje solze. Lahko samo upamo, da je uspeh Studia Virc in uspeh še kar nekaj filmskih ustvarjalcev v zadnjih letih dobra popotnica za ponovno uveljavljanje slovenskega filma v evropskem in svetovnem prostoru.

 

Naj za konec še dodamo strnjene in poenostavljene  Žižkove besede iz filma: kaj je resnica? Resnica sploh ni bistvena, bistveno je to, v kaj smo pripravljeni verjeti, ne glede na njeno legitimnost. Ali smo kot gledalci pripravljeni verjeti scenariju in filmu Žige Virca, pa je naša stvar.

 

Napovednik za film:

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=Q_oQFplWs_g[/embedyt]

(46) houston imamo problem