21. 5. 2020 / Film/TV / Recenzija
Novinar. Sociolog. Družbeni kritik. Koncertni navdušenec in kitarist, ki v glasbi najde svobodo, in pa zagrizeni ateistični tenisač z ljubeznijo do potovanj in odkrivanja sveta. Filmoljub, ki z veseljem pobegne v fantazijski svet sedme umetnosti. Ta nas uči o življenju. Zaupaj mi film, ki ti je všeč, in povem ti, kdo si.

Emma.

Režija: Autumn de Wilde
Igralska zasedba: Anya Taylor-JoyJohnny FlynnBill Nighy,
Mia GothMiranda Hart
Datum izida: 14. 2. 2020 (ZDA), 20. 2. 2020 (Slovenija)
Ocena: 7/10

Na vsakih nekaj let Hollywood ustvari novo priredbo enega klasičnih romanov Jane Austen. Letos je na filmska platna prišla Emma, ki je bila prvotno objavljena leta 1815, nato pa so sledile številne adaptacije. Mogoče še najbolj znana od teh je prišla s filmom Amy Heckerling z naslovom Nimaš pojma (Clueless, 1995). Tokratna verzija je prispela z več sodobne občutljivosti in sloga; z močno vizualno komedijo in kinematografijo igrivih barv ter z bolj prismojenimi liki in zapletenimi zapleti. Emma. ponudi vznemirljivo izkušnjo razkošnih kostumov in očarljivih predstav.

Film spremlja Emmo Woodhouse (Anya Taylor-Joy), lepo, pametno in bogato mlado žensko – kot si sama pravi – ki se nadvse rada vmešava v romantična življenja svojih prijateljev, sicer na veliko neodobravanje svojega očeta, gospoda Woodhousa (Bill Nighy). Zgodba se prične na dan poroke dvojice Emminih prijateljev, ki jo je pomagala prirediti, gospoda in gospe Weston (Rupert Graves in Gemma Whelan). Emma nato usmeri pogled na mlado Harriet Smith (Mia Goth), a je neuspešna pri spletanju ljubezenske vezi z gospodom Eltonom (Josh O’Connor). Sama pa se zanima za Franka Churchilla (Callum Turner), vendar kasneje spozna, da ji je všeč tudi George Knightley (Johnny Flynn).

S svojim vmešavanjem si ustvari težko situacijo, ki ne vključuje le njenih čustev, ampak tudi čustva njene prijateljice, zato se mora v tej satiri družbenega razreda in bolečin odraščanja podati na bleščečo pustolovščino ponesrečenih snubitev ter nerodnih romantičnih prigod, da bi vendarle našla ljubezen, ki je bila pred njenimi očmi od vsega začetka.

Celovečerec zajame veliko osnovne komedije, ki jo je zarisala že Jane Austen, in jo elegantno prenese na veliki zaslon. Romani znamenite avtorice so tolikokrat upodobljeni z dobrim razlogom, saj so zgodbe izjemno simpatične in prepričljive, kar pomeni, da se nove generacije z lahkoto zaljubijo v zgodnje 19. stoletje in si vedno znova rade privoščijo nekaj zabave in sproščene romantike. 

Vsaka priredba se v veliki meri zanaša na spretnosti njene glavne igralke, ki mora pluti po razburkanih vodah; Anya Taylor-Joy je v naslovni vlogi odlična. Njena Emma je v zavetju, vendar misli, da je vseprisotna; je sebična, vendar misli, da je velikodušna; obsedena je z vmešavanjem v življenja drugih, ker njen lastni občutek večvrednosti ni bil nikoli pod vprašajem. Razvajena je, ampak dobronamerna, zaradi česar lažje sprejmemo njeno neprimerno obnašanje in včasih že nevzdržno nezrelo razmišljanje. Njeno uničevalnost, ne nazadnje. Ker misli, da dela dobro in ker bi rada le, da je svet okoli nje tako lep in udoben, kot je nenaporno in lahkotno njeno življenje.

Družinski prijatelj George Knightley edini čuti njeno dobroto in ljubeznivost ter je tudi edini, ki jo resnično izzove. Prav njegova neprestana kritika je tista, ki jo sčasoma postavi na realna tla in ji poruši perfektno zgrajeno življenje. Sčasoma spozna, da jo ljubi. Film Emma. je pobeg v svet dvornih pravljic in na prvi pogled deluje kot muzikal. Vse se lesketa in vsi drsijo skozi kadre s koreografsko natančnostjo. Dodelani kostumi so prava paša za oči in ponujajo zares bogat nabor pastelnih barv in cvetličnih vzorcev. Vse je na svojem mestu in povsem naravno je, da se v ozadju sliši Mozartova melodija.