16. september, 2015 / Film/TV / Glasba

Dokumentarec: B-Movie: Želja in zvok v Zahodnem Berlinu 1979–1989

Jan
Podbevšek

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Osemdeseta so bila čas, ko je bilo ukvarjanje z alternativo že samo po sebi uporniško dejanje – upor pa je bil nujno potreben. To je bil čas, ko je glasba silila iz lastnih okvirjev in postala krik nepriznavanja sistema, strahu pred strogim režimom in orodje za preglasitev neodobravajočih vzdihov staršev. Glasba je zasedala širši kontekst kot kadarkoli poprej; predstavljala je oddih pred resničnim dogajanjem in njegovo kritiko hkrati. Strah pred negotovo prihodnostjo je mlade potiskal v izražanje tesnobe preko umetnosti. Sivina hladne vojne je razločen vpliv pustila na smereh glasbenega ustvarjanja, z roko v roki pa je tudi glasba na mestu in ljudeh pustila neizbrisljiv pečat. Služila je kot ritem revolucije, kot zdravilo pred tesnobo in združevala prostomisleče v ustvarjanju življenja in glasbene scene, kot jo poznamo danes. Alternativa si je pot utrla na televizijo, Tony Wilson je opeval glasbenike tipa Joy Division, Buzzcocks in Sex Pistols, provokacija je postala sprejemljiva in zaželjena. Podirale so se meje, najpomembnejša, železna zavesa, pa je kljub temu ostajala.

 

V središču propada industrijske revolucije, »Madchestru«, ki si je med prvimi upal punkovski moto »Fuck you« zamenjati za post-punkovski »I’m fucked«, je svojo glasbeno odisejado pričel Mark Reeder, ki se je v trgovini s ploščami spogledoval s takrat obskurnim nemškim sintom pionirjev krautrocka Kraftwerk, Neu!, Cosmic Jokers in Tangerine Dream. Zapiranje tovarn je v mestu spodbodlo odprtje nove, The Factory, ki je pod Wilsonovim okriljem iskala nove glasbene smeri. Reeder je bil odposlan v Nemčijo po poteh svojih idolov – kajti katero mesto je imelo več razloga za upor in boljše razmere za njegov razcvet kot Berlin?

 

Kot ga opiše Reeder sam, je bilo to mesto »diskotek, kjer so dekleta še vedno imela sramne dlake, fantje pa so nosili trajno in ličila«. Sprva le kot stranski lik v kolažu neštetih berlinskih posebnežev, v ritmu vedno novih obskurnih zvrsti in ob glasovih vizionarjev, je protagonist spoznaval berlinsko sceno, z njo živel in o njej poročal nazaj v domovino. Noči so bile dolge in droge poceni, ljudje so stremeli k instantnim užitkom, glasba pa k puščanju pečata. Ponoči se je vse zdelo prav, podnevi vse narobe. Življenje je teklo po drugih tirnicah, mladi so živeli po svojih pravilih. Pogoji so bili idealni za razvoj bendov, kot so bili Mania D, Die Artze, Einstűrzende Neubauten in Malaria!, katere menedžer je sčasoma Reeding tudi postal. V klubih je postopal Bowie, v svoji sobi je Nick Cave manično pisal besedila danes zimzelenih komadov in zbiral slike nemškega goticizma. Kultura je cvetela in sistem se je proti njej bolj ali manj uspešno boril. Reeder je spoznal vse in bil povsod, bil je menedžer, producent, roadie, igral je v bendih in snemal koncerte, v svojem kolažasto zlepljenem B-filmu pa ponudi iskren vpogled v življenje, ki ga več ni, z nostalgijo, ki je ne duši nepotrebna sentimentalnost. Spremljamo ga od začetkov do propada pa do ponovnega preproda s padcem zidu in rojstvom elektronske glasbe. Ob soundtracku, ki bo navdušil vsakega post-punk entuziasta, sledimo domačim posnetkom Nicka Cava, ki razkazuje svoje stanovanjce, benda New Order, ki v zaodrju spozna berlinsko atrakcijo, ki v svojem nedrju prenaša podganje mladiče, priča smo posnetkom s koncertov in osebnim izpovedim idolov tistega časa, kakršen je bil na primer Blixa Bargeld.

 

S pravo mero ironije in brez nepotrebnega poveličevanja ljudi, obdobja ali situacije same nam Reeding skozi svoje oči predstavi kaotično obdobje, ki je bilo in ki ga nima smisla obujati, ker je lahko obstajalo le v omejitvah, kakršne je življenje nudilo takrat. “Če se spomnite, vas ni bilo tam,” iskreno pove. No, za nas, ki vzpona in padca novega nemškega vala nismo uspeli doživeti, je pričujoči film ravno dovolj prijetno zamegljen, udaren in robusten, da nam dogajanje približa, hkrati pa ne dovolj konstruktiven, da bi nam ga priskutilo. Všečen spoj glasbe, mesta in zgodovinskega okvirja žanrskih meja sicer ne podira, nikakor pa ne naredi krivice kateremukoli izmed treh neločljivih elementov.

 

 

[embedyt]http://www.youtube.com/watch?v=eSJgf3_3T74[/embedyt]

Film si danes lahko premierno ogledate v Kinu Šiška ob 20:00. Po filmu sledi pogovor z Markom Reederjem.

                                                            
292790.jpg-r_640_600-b_1_D6D6D6-f_jpg-q_x-xxyxx