Predstava postreže z različnimi možnostmi, ki jih ponuja baletni oder, hkrati pa se zaokroži v skupni ideji problema človekove eksistence v današnjem svetu, ki v baletni formi dobi drugačno, estetizirano podobo.
Film Divje življenje morda ni tako divji kot Krožna cesta (Revolutionary Road, 2008) ali tako odbit kot lanskoletno liffovsko Pokvarjeno predmestje (Suburbicon, 2017); gradi ga počasen, a premišljen tempo, rušijo pa lastni liki.
Posrečena kombinacija art filma in B filma, ki z lahkoto lovi ravnotežje med skrajnostmi obeh svetov.
zapihal je vzhodni veter, ugasnili so ognji,
obsedeli smo za praznimi mizami,
glave smo naslonili med kolena,
naši želodci so obležali
kot kamenje ob naših nogah
Panahi s Tremi obrazi tako ustvarja edinstveno pripovedno tehniko nekakšnih kot-da-(ne)filmov, ki jih lahko snema kljub prepovedi iranske vlade in pošilja na mednarodne festivale. In z njimi širi svoje občutenje sveta.
Stoletja minevajo, problem ostaja.
