Predstava ponudi nov pogled na smrt kot naravni del življenja, pri tem pa ne moralizira ali vsiljuje, temveč vso občinstvo – tudi nas, starejše, spodbuja k premisleku o soočanju z nečim, na kar se nikoli ne moremo zares temeljito pripraviti.
Telesa igralcev so igralska telesa, izpraznjena do gole funkcionalnosti, da bi se lahko zgodbi podvrgli, da bi lahko postali od zgodbe obsedeni: da, te zgodbe, ki obseda tako, kot obsede kakšen demon iz kraja tam čez.
A ne razumeš, da so
moje besede pomembnejše?
Milko Lazar v operi koda L ruši tradicionalne predstave o tem, kako naj bi operno delo izgledalo in zvenelo. Prav zaradi svoje nekonvencionalnosti, zahteva koda L tudi nekonvencionalnega poslušalca.
Finska kraut-pop skupina Vuono se na debitantski plošči White Dots zateka po navdih k pomladnemu prebujanju in gradi spevne, a obenem neulovljive, krautrockovske zvočne stvaritve.
V trilogiji Obrisov ima glavno besedo poslušalka, ki je hkrati pripovedovalka. Zaradi izgnanstva iz tradicionalnega veznega tkiva, kot so družina, zakon, ipd., izgubi svojo identiteto in se počuti kot izgnanka v svetu pohabljencev.
